V petek, 23. septembra 2016, je v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala mednarodna konferenca »Erasmus+: uspehi in izzivi«, na kateri so gostili evropskega komisarja za izobraževanje, mladino in šport dr. Tiborja Navracsicsa, ministrico dr. Majo Makovec Brenčič in poročevalca Evropskega parlamenta za program Erasmus+ dr. Milana Zvera ter direktorja obeh nacionalnih agencij za program Erasmus+ Uroša Skrinarja (MOVIT) in dr. Alenko Flander (CMEPIUS).

Dr. Milan Zver, evropski poslanec in stalni poročevalec za področje Erasmus +, je predstavil proces priprave vmesnega poročila o izvajanju programa Erasmus+ in ocenil, da podatki kažejo, da program dobro deluje. Sredstva programa so ustrezno in v celoti porabljena in razdeljena, kar je tudi dober argument, ko se bo odpiralo vprašanje dodatnih sredstev za finančno krepitev programa v prihodnjem proračunu Evropske unije (po letu 2020). Evropski poslanec je pozval vse deležnike, da mu sporočijo kakršnekoli pripombe in predloge glede programa, ki jih bo preučil in morebiti vključil v poročilo, ki ga pripravlja.

Izpostavil je, da se je od leta 1987 različnih vrst izmenjav v okviru programa Erasmus + udeležilo tri milijone Evropejcev in ti predstavljajo največje vezivo EU, poleg tega pa so tudi najbolj konkurenčni na trgu dela, so najbolj aktivni državljanov, velika dodana vrednost pa predstavljajo tudi mednarodni stiki in poznanstva.

Evropski komisar dr. Tibor Navracsics je spomnil, da bo program Erasmus+ prihodnje leto praznoval svojo 30. obletnico in da spada, po raziskavi Eurobarometra, med najbolj prepoznavne dosežke Evropske unije. S programom Erasmus je zrastla generacija, ki verjame v v združeno in skupno Evropo, kar je komisar opredelil kot politični uspeh programa. Ne gre pa spregledati niti ekonomskih uspehov izvajanja programa Erasmus. Podatki iz raziskav namreč kažejo, da imajo tisti, ki so sodelovali v njegovih aktivnostih, boljše možnosti za zaposlitev (z vključitvijo v program krepijo predvsem svoje socialne, jezikovne in komunikacijske veščine), s čimer se zasleduje tudi eden izmed temeljnih ciljev mladinske politike EU. Kljub uspehom, pa so pred programom številni izzivi, ki jih bo potrebno v naslednjih letih tudi ustrezno nasloviti. Med njimi je dr. Navracsics izpostavil dostopnost programa za mlade z manj priložnostmi in posebnimi potrebami, zapletenost in zahtevnost prijavljanja v program Erasmus+ in višino sredstev, ki kljub povečanju v aktualni finančni perspektivi Evropske unije, ostaja prenizka in ob tem izpostavil, da je kljub uspehom do sedaj Erasmus mobilnost izkoristil le 1 % mladih Evropejcev. Omenil je še zapletene postopke prijave, ki jih EK posodablja, z namenom poenostavitve in večje dostopnosti programa.

Ministrica dr. Makovec Brenčič je poudarila, da je Slovenija zelo uspešna pri črpanju sredstev iz programa Erasmus+. Kar se tiče prihodnosti programa, si v Sloveniji želimo krepitve njegovih učinkov na področju sodelovanja med institucijami in pri naslavljanju širših učinkov za posameznika. Program bi moral večjo težo in pozornost nameniti tudi vzpostavljanjem strateških partnerstev ter krepitvi sodelovanja nacionalnih agencij programa na evropski ravni, spodbujanja in večanja dostopnosti programa ter preko programa močneje spodbujati aktivno državljanstvo in medkulturni dialog. Slovenija v prihodnje od programa pričakuje več sredstev za strateška povezovanja, krepitev povezovanja na področju razvoja kakovosti in več povezovanja med mladinskimi organizacijami in različnimi mrežami za še več mobilnosti mladih. Ministrica je kot primer dobre prakse na področju regionalnega povezovanja in medkulturnega dialoga izpostavila podporni center SALTO SEE za Jugovzhodno Evropo, ki deluje v okviru zavoda MOVIT.

Direktor slovenske nacionalne agencije za program Erasmus+: Mladi v akciji Uroš Skrinar je posebno pozornost namenil podatku o vključenosti mladih z manj priložnostmi. V projekte, sprejete v Sloveniji, je bilo samo v letih 2014 in 2015 vključenih 7694 mladih, mladinskih voditeljev in mladinskih delavcev, od tega kar 23 % mladih z manj priložnostmi, ki predstavljajo pomembno ciljno skupino programa, še posebej na področju mladine. Kot zanimivost je predstavil kratko zgodbo iz svojega dela, ko je deloval še na lokalnem nivoju, kot mladinski delavec v Mladinskem centru Trbovlje in se ob delu z migrantom že takrat prepričal o dodani vrednosti, ki jo vključevanje mladih z manj priložnosti prinaša.

Direktorica slovenske nacionalne agencije za program Erasmus+: izobraževanje in usposabljanje CMEPIUS Alenka Flander je izpozstavila, da je zgodba Erasmus + zgodba o učinkih ter da je za uspešnost programa pomembno, da mladi pridobijo medkulturne že od zgodnjih let – tako bodo tudi kasneje bolj odprti za medkulturne izkušnje in sodelovanje v programu Erasmus+.

 V drugem delu so v panelu različni deležniki razpravljali o konkretni implementaciji programa ter uspehih in izzivih, s katerimi se pri tem soočajo.