Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Študijski obisk: Kako to počnejo na Švedskem? Mladinsko delo, namreč.

28.05.2018

Med 21. in 25. majem se je delegacija 17 predstavnikov slovenskih občin in organizacij ter institucij, ki se ukvarjajo z mladinskim delom, mudila na študijskem obisku na Švedskem, natančneje v mestu Göteborg, kjer so spoznavali model ter način izvajanja mladinskega dela v tem švedskem mestu in sistem za zagotavljanje kakovosti v v mladinskem delu, ki ga je razvila mreža KEKS.

Študijski obisk je bil organiziran v okviru strateška partnerstva Europe Goes Local – podpora razvoju in krepitvi kvalitetnega mladinskega dela na lokalni ravni (EGL), v katerem sodeluje 23 nacionalnih agencij programa Erasmus+: Mladi v akciji in drugi evropski partnerji, ki imajo pomembno pri razvoju ali izvajanju mladinskega dela (Evropski mladinski forum, POYWE, InterCity Youth, itd.). Projektne aktivnosti EGL lahko v grobem razdelimo na dve ravni, evropsko in nacionalno, ki pa se skozi različne aktivnosti prepletajo. Aktivnosti na nacionalni ravni so načrtovane tako, da ustrezajo specifičnim značilnostim in položaju mladinskega dela v posameznih državah, obenem pa se oblikujejo mednarodna partnerstva, ki naslavljajo izzive, s katerimi se posamezna okolja soočajo.

MOVIT, nacionalna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji, je v začetku lanskega leta (2017) k sodelovanju v projektu Europe Goes Local – podpora razvoju in krepitvi kvalitetnega mladinskega dela na lokalni ravni povabila vse slovenske občine. Na koncu se je za sodelovanje v projektu odločilo 16 občin. Tem občinam nacionalna agencija nudi podporo pri razvoju in krepitvi kvalitetnega mladinskega dela v skladu z njihovimi potrebami in pobudami.

Ena izmed njih je bila pobuda za organizacijo študijskega obiska v državi oz. mestu, v katerem sta ureditev lokalnega mladinskega dela in njegove prakse primerljive z našim vsaj do te mere, da je možno dobre prakse in pristope prenesti tudi v slovensko okolje. Tako je bil pri iskanju ustreznega partnerja za izvedbo študijskega obiska poleg kriterijev povezanih s samim mladinskim delom pomemben tudi vidik organizacije lokalne (občinske) ravni. Idealnega partnerja za izvedbo projekta smo našli v mreži KEKS, ki ima sedež v Göteborgu na Švedskem.

KEKS je bil ustanovljen leta 2005 kot mreža za razvoj kakovosti in kompetenc na področju mladinskega dela. Danes KEKS sestavlja 43 lokalnih (občinskih) oddelkov za mladinsko delo in okoli 250 mladinskih centrov. Za krepitev kakovosti v mladinskem delu so razvili model za zagotavljanje kakovosti, ki uporabnikom omogoča podporo pri oblikovanju ciljev in evalvacijo njihovega doseganja. Model, ki so ga razvili odraža filozofijo izvajanja mladinskega dela, katere jedro je aktivna participacija mladih in temeljni na orodju za dokumentiranje mladinskega dela Logbook ter dveh orodjih za evalvacijo, t.i. KEKS group survey in Meeting place survey. Podrobneje se lahko s področjem mladinskega dela na Švedskem in modelu, ki ga je razvil KEKS, seznanite v članku Prosti čas ali učenje – delo z mladimi na Švedskem, ki je objavljen v 37. številki revije Mladje.

S predstavitvijo filozofije mladinskega dela Švedskem in modela za zagotavljanje kakovosti v mladinskem delu, se je začel študijski obisk v Göteborgu. Po uvodni predstavitvi se je skupina odpravila na teren, na obisk k organizaciji Arena 29. Gre za javni prostor (lahko bi rekli tudi mladinski center), kjer pa večino aktivnosti organizirajo in izvajajo mladi. Mladinski delavci imajo predvsem vlogo mentorjev, njihova glavna naloga pa je podpora mladim pri uresničevanju njihovih idej in zamisli. Prostori, kjer deluje Arena 29, so mladim, ki so si s svojim odnosom in delom to zaslužili, na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu.

Še vedno polni vtisov prvega dne, se je skupina drugi dan študijskega obiska odpravila v vzhodni del Göteborga. Obiskali so mladinski center Bagerns, ki je eden izmed treh v tem mestnem okrožju (mesto Göteborg je razdeljeno na 10 mestnih okrožij). Osnovno načelo njihovega dela je, da mladinski delavci mladim nudijo podporo in pomoč pri realizaciji njihovih zamisli. Spoznanje, da razumevanje mladinskega dela, kot je bilo predstavljeno prvi dan, ne obstaja samo v teoriji, ampak tudi v praksi, je vedno bolj odzvanjalo med udeleženci študijskega obiska. V Bagernsu so jim predstavili tudi poseben sistem financiranja projektov mladih poimenovan Kronometern. Posebnost sistema je, da o odobritvi financiranja projektov odloča lokalni mladinski svet. Za razliko od slovenske ureditve, pa lokalni mladinski sveti v Göteborgu ne združujejo mladinskih organizacij, ampak zainteresirani mlade posameznice in posameznike. Ti ob pomoči občinskega uslužbenca, katerega naloga je povezovanja mladih in odločevalcev ter krepitev glasu mladih pri občinskih strukturah, odločajo o odobritvi ali zavrnitvi financiranja projektov, ki jih predlagajo mladi. Iz vidika slovenske realnosti je to drugačen in zanimiv, ter po zagotovilih gostiteljev, tudi uspešen model financiranja aktivnosti mladih.

Popoldne se je skupina odpravila iz mesta na podeželje, v sosednjo občino, kjer so obiskali hišo mladih Centralen. To je mladinski center, ki se je pred kratkim preselil v nove prostore, v katerih je mladim na voljo najsodobnejša oprema (3D printer, gaming soba, kino soba, itd.) in kjer ob podpori mladinskih delavcev mladi uresničujejo svoje ideje. Zaradi bolj ruralnega značaja občine, mladinski delavci precej svojega dela opravijo tudi na terenu. Tisto, kar je skupno obema mladinskima centroma je, da uspešno uporabljata model organizacije KEKS za zagotavljanje kakovosti v mladinskem delu.

Zadnji dan študijskega obiska so se udeleženci srečali s Henrikom Dahlqvistom, vodjo oddelka za mladinsko delo enega od mestnih okrožij Göteborga, ki je skupini predstavil, kako je sistem razvoja in podpore mladinskemu delu organiziran na adminstrativni ravni. Krovni dokument, ki določa okvir njihovega dela je seveda proračun mesta Göteborg, ki določa cilje in naloge za vse javne službe v mestu. Na podlagi tega dokumenta potem posamezno okrožje oblikuje svoj proračun, v katerem cilje in naloge prilagodi potrebam in izzivom okrožja. Ta dokument je, skupaj z rezultati evalvacije izvajanja mladinskega dela, ki jih mladinski centri opravijo s pomočjo orodij, ki jih je razvila naša gostiteljska organizacija KEKS, predstavlja osnovo za pripravo programa dela posameznega mladinskega centra.

Dan smo nadaljevali z obiskom mladinskega centra Ungdomens hus 1200 Kvadrat, ki deluje na območju, ki so ga v letih 2013 in 2014 zaznamovali incidenti kot so zažiganje avtomobilov in nasilje med in nad mladimi. Temu so prilagodili tudi način delovanja mladinskega centra – vzpostavili so člansko strukturo, ki ima več nivojev. Za pridobitev članske izkaznice morajo mladi izkazati določeno spoštovanje pravil delovanja in obnašanja. S tem so zagotovili varen prostor za mlade, kar se je odrazilo tudi v povečanem obiska mladih, predvsem mladih deklet. Najvišja stopnja članstva, ki ga posameznik lahko pridobi, omogoča 24 urni dostop do mladinskega centra. Za ilustracijo, imajo več kot 500 aktivnih članov, ki v centru organizirajo in izvajajo različne aktivnosti. Kljub specifičnim izzivom, s katerimi se soočajo, pa temeljna filozofija mladinskega dela ni nič drugačna, kot v drugih centrih, ki smo jih obiskali. Temelj vsega je participacija mladih in podpora njihovemu razvoju. Aktivnosti, ki se izvajajo so plod idej, prizadevanj in dela mladih, mladinski delavci pa opravljajo predvsem vlogo mentorjev in coachov. Infrastruktura, ki jo ponuja mladinski center je zelo raznolika. Od dveh studiev za ustvarjanje glasbe in vadbo, do vadbenega parka za parkour, dvorano za gledališke in filmske predstave, itd.

Zadnja del študijskega obiska je bil namenjen razpravi z Jonasom Agdurjem, enim od ustanoviteljev KEKS-a in aktualnim predsednikom mreže. G. Agdur je tudi sodelavec Sveta Evrope in Evropske komisije na področje mladinskega dela ter avtor številnih priročnikov in publikacij s tega področja in je kot tak zakladnica znanja in izkušenj s tega področja. V razpravi je odgovarjal na vprašanja in dileme, ki so še ostale odprta, ter s svojimi izkušnjami in znanjem sodeloval pri razpravi o tem, kako ideje, znanje in spoznanje s študijskega obiska prenesti v prakso v Sloveniji.

Nekaj vtisov udeležencev študijskega obiska: 

Tjaša Pleško (občina Grosuplje):

Študijski obisk je zadovoljil svojemu namenu in presegel vsa pričakovanja! Pozitivna izkušnja, odlična priložnost za učenje na vseh ravneh, osebnostna rast in mreženje z akterji, ki delujejo na področju mladinskega dela tako na lokalni, državni kot mednarodni ravni. Ponovna potrditev, da je neformalno učenje pomemben proces, kateremu bi morali vsi posvetiti več pozornosti.« Only our mind is the limit«! Kompetence vseživljenjskega učenja je možno nadgraditi, razviti in stopiti izven svojih miselnih okvirov. Ambicije, pogum in volja so odskočna deska, da si drznemo sprejeti in poskusiti nove pristope, nove metode. Izkušnja na Švedskem je prinesla svežino k pristopu na mladinsko delo, spodbudo k novim kreativnim idejam, predvsem pa omogočila nove in pristne stike z novimi ljudmi, v čemer je zagotovo priložnost za razvoj partnerstva in bodočega sodelovanja v projektih.

Patricia Čular (občina Brežice):

Udeležila sem se vseh začrtanih aktivnosti, skladno z zastavljenim programom študijskega obiska. Pridobila sem izredno veliko uporabnih informacij predvsem skozi predstavitev dobrih praks na področju mladinskega dela, ki jih želim prenesti tudi v lokalno okolje. Sam študijski obisk je bil odlično organiziran ter voden in bi ga najprej zaradi tega priporočila vsem, dejansko pa je bila vsebina izredno dragocena ter predstavlja nujno potrebne premike, ki jih moramo po moje oceni narediti tudi sami na področju mladinskega dela, zato je to prav gotovo več kot zadosten razlog za priporočilo.

Miha Zimšek (raziskovalec):

Glede na to, da je bil to moj prvi študijski obisk, posebnih pričakovanj nisem imel. Pred odhodom je bil cilj pridobiti metodologije in načine merjenja učinkov mladinskega dela, pa tudi spoznati uspešne projekte/programe, ki so usmerjeni v zaposljivost mladih in njihovo tranzicijo na trg dela. Pridobljeno znanje bomo neposredno uporabili v praksi, kjer bodo preizkušene nekatere metode. Cilje smo dosegli, nadalje pa jih bomo nadgrajevali z vzpostavljenimi kontakti. Prav vzpostavljanje novih socialnih mrež je dodana vrednost tovrstnih izmenjav in obiskov. VSI delavci v mladinskih centrih na Švedskem so se pokazali kot izjemno gostoljubni in pripravljeni pomagati na vsakem koraku. Piko na i obisku je dalo neformalno druženje slovenskih udeležencev. Ob sproščenih debatah (za katere doma nemalokrat zmanjka časa) smo lahko načrtovali nadaljnje skupno delo na področju mladine.

Študijski obisk je bil organiziran s podporo programa Erasmus+: Mladi v akciji in v sodelovanje s švedsko nacionalno agencijo programa Erasmus+: MvA.


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih