Kot vsako leto, smo na nacionalni agenciji Movit tudi letos podelili priznanje najboljšim projektom, ki smo jih želeli predstaviti kot primere dobrih praks na določenem področju. Letos smo podelili priznanji Ključ do solidarnosti in Ključ do učenja. Priznanje navadno podelimo na zaključnem srečanju, ki ga letos zaradi epidemioloških razmer nismo izvedli, zato je objava rezultatov potekala nekoliko drugače. Nominirane projekte smo predstavili na našem Facebook računu in spletni strani, sama podelitev priznanj v fizični obliki pa bo potekala na dogodku, ki bo nadomestil zaključno srečanje in bo potekal spomladi 2021.

V izbor so se uvrstili projekti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, katerih zaključno poročilo je bilo oddano med 1. oktobrom 2019 in 1. oktobrom 2020.

Fotografije projektov si lahko ogledate tukaj.

Priznanje Ključ do učenja podeljujemo organizaciji Javni zavod Center za mlade Domžale za izvedbo mobilnosti mladinskih delavcev z naslovom Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu.

Glavni cilj projekta je bil, da udeleženci pridobijo nova znanja in izkušnje pri delu z mladimi z avtizmom, da spoznajo specifiko potreb in na kakšen način prilagoditi že obstoječe metode dela, da bodo v največji možni meri vključevala tudi mlade s posebnimi potrebami. Cilj je bil tudi krepitev sodelujočih organizacij z znanjem o avtizmu. Tekom projekta pa so pripravili kratek priročnik z metodami dela za mladinske delavce.

Za spremljanje učenja udeležencev so uporabili zelo raznolike metode, ki so omogočale visoko stopnjo participacije in sprotno spremljanje učenja na različne načine, ki jih bodo udeleženci lahko uporabili tudi v svojih nadaljnjih aktivnostih. Projekt pa je omogočal tudi učenje celotne organizacije, saj je izhajal iz preteklih projektov in zaznanih potreb in tako prispeva k strateškemu razvoju organizacije.

Projekt nas je navdušil s strukturiranim pristopom k učenju udeležencev projekta in celotne organizacije in naslavljanja zaznanih potreb ter raznolikostjo metod za spremljanje učenja, ki so jih uporabili.

Priznanje ključ do solidarnosti podeljujemo organizaciji Društvo Lojtra za izvedbo solidarnostnega projekta Skrb za sobitja, za zemljo in pravična razdelitev. 

S projektom so želeli v lokalni skupnosti doseči širše zavedanje o globalnih izzivih in aktivacijo za spremembe. Z organizacijo uličnih akcij in z razmišljujočimi objavami so želeli spodbuditi razmišljanje o globalnih izzivih in pretrgati apatičnost velike večine prebivalstva, ki je ujeto v prepričanje, da sami ne morejo nič narediti za izboljšanje razmer na svetu. Z organizacijo skupnostnih delovnih akcij na njivi pa so želeli mladim in starejšim pokazati primer skupnostnega upravljanja njive, ki vodi k dvigu samooskrbe in ozavestiti o pomenu samooskrbe, lastne pridelave hrane, uživanju zdrave hrane, ki je pravično razdeljena.

Projekt se je ukvarjal s temo solidarnosti do okolja, zelo je dobro povezal različne akterje v lokalnem okolju, spodbujal medgeneracijsko sodelovanje in spodbujal razmislek o skrbi za okolje in trajnostnem razvoju preko številnih in raznolikih aktivnosti.

V projektu so izvedli številne in raznolike aktivnosti v lokalnem okolju in z njim naslovil temo  trajnostnega razvoja in skrbi za zemljo, ki prihaja v ospredje in bo tudi v prihodnjih programih še bolj poudarjena.

Drugi nominirani projekti za ključ do učenja so bili:

Osebna rast kot orodje v mladinskem delu, Društvo SMC Maribor, strateško partnerstvo
Projekt se je osredotočal na osebno rast mladinskih delavcev v ta namen pa so razvili inovativno orodje za opolnomočenje mladinskih delavcev, model osebne rasti, ki zajema 5 ključnih modulov:
1.INTEGRACIJA MOJE OSEBNOSTI
2.MOJ NAHRBTNIK
3.TO SEM JAZ
4.TRAJNI IN ZAČASNI ODNOSI
5.VIZIJE, CILJI, KOMUNIKACIJA.
Orodje, ki so ga izdelali, je izobraževalno orodje, poudarek intelektualnega rezultata pa je bil na izkustvenem učenju, ki je bilo vpeto v celoten projekt.

Step 4 Change, Društvo Dih, mladinska izmenjava
S projektom Step 4 Change so želele_i prispevati k izboljšanju položaja LGBTIQA+ skupnosti. To so skušale_i doseči z opolnomočenjem mladih LGBT+ oseb in zaveznic_kov za družbeno participacijo. Za glavno obliko družbene participacije so izbrale_i aktivizem, ki je mladim osebam glede izkušnje organizacije, bližji kot druge oblike družbene akcije.
V projektu so zelo dobro podpirali učni proces preko raznolikih metod, tako skupin za refleksijo, ki so bile namenjene učni in čustveni podpori, kot beležke s katerimi so udeleženci in vodje skupin reflektirali svoje učenje. V program aktivnosti so umestili tudi t.i. »buddy« sistem, ki je bil med drugim namenjen tudi medsebojni učni podpori ter raznolike aktivnosti za predstavitev in uporabo Youthpassa.

MC Ormož - Rezidenca za odraščanje, Ljudska univerza Ormož, individualna prostovoljska aktivnost
Izveden projekt je vključeval dva mlada prostovoljca iz Turčije in Francije, ki sta šest mesecev opravljala prostovoljsko službo v Ormožu. Projekt prostovoljstva je zasledoval različne cilje: na lokalni ravni oblikovati temelje za vključujočo družbo in medkulturno sobivanje in solidarnost, rast in razvoj vključenih organizacij, izbranih prostovoljcev in lokalne skupnosti, opolnomočenje vključenih mladih na ključnih življenjskih področjih in s tem izboljšanje položaja mladih na trgu delovne sile.
Podpore učnemu procesu so se lotili celostno, pri tem so uporabili raznolike metode, zagotavljali kakovostno mentorsko podporo, prostovoljca pa sta bila v proces načrtovanja učnih ciljev in načina spremljanja učnega procesa aktivno vključena.

Podpora LGBTIQ+ prostovoljstvu, Društvo Parada ponosa, zaposlitev
Namen projekta je bil razvoj prostovoljstva med LGBTIQ+ mladimi ter mladimi zaveznicami_ki LGBTIQ+ mladih po Sloveniji z namenom opolnomočenja, aktivne participacije v družbi in socialnega vključevanja marginalizirane skupine LGBTIQ+ oseb ter solidarizacije mladih z LGBTIQ+ skupnostjo.
Društvo ima dobro razvito podporo učnemu procesu, na podoben način pa podpirajo udeležence v projektih prostovoljstva in zaposlitve, kar je primer dobre prakse. V projektu so zagotavljali dobro mentorsko podporo in tudi sicer skrbno in redno načrtovali in podpirali učni proces zaposlene osebe.

Drugi nominirani projekti za ključ do solidarnosti so bili:

Šport je naš geto, Thai boxing klub - KHUN KAO, solidarnostni projekt
Projekt je bil osredotočen na mlade, ki prihajajo iz ranljivih ciljnih skupin oz. so prosilci za azil, in jim pomagati, da bi preko različnih metod, od predavanj do športnih treningov, zgradili bolj pozitivno samopodobo. Poleg tega so želeli prispevati k preprečevanju širjenja vrstniškega nasilja. Šport po mnenju organizatorjev mlade uči discipline in spoštovanja, predvsem pa jim daje občutek pripadnosti, saj s kontinuiranim delom v skupini razvijejo občutek pripadnosti in lastne vrednosti.
Projekt je naslavljal solidarnost z vključevanjem ranljivih skupin v športne aktivnosti in učenje športa. Učinki na ciljno skupino so bili dobri, organizatorji pa so vzpostavili sodelovanje z različnimi organizacijami, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi.

Vsi različni, vsi solidarni, Društvo za kulturo inkluzije, solidarnostni projekt
S projektom so želeli doseči predvsem večjo vključenost oseb s posebnimi potrebami, še posebno mladih z motno v duševnem razvoju. Njihov cilj je bil, da mlade opolnomočijo, da sebi, svojim vrstnikom in lokalni skupnosti dokažejo, da so sposobni doprinesti nekaj novega, pomembnega in zanimivega, ter da se lahko priučijo novih uporabnih veščin in spretnosti. S projektom so želeli doseči, da bi mladi tako iz večinske populacije kot s posebnimi potrebami razvili veselje do aktivnosti na prostem, razvili veselje do gibanja, ustvarjanja in čut za opazovanje okolice.
V projektu so se osredotočili na povezovanje skupnosti in oseb s posebnimi potrebami in na ta način dobro utemeljili solidarnostno noto projekta.

Partnerstvo za aktivnejše življenje mladih z motnjami v duševnem razvoju, Zveza Sožitje, strateško partnerstvo
V projektu so se osredotočili na pripravo inovativnih orodij za informiranje in izobraževanje o odnosih, spolnosti in skrbi za zdravje za mlade z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše ter razvoj modela mladinskega dela z mladimi z motnjami v duševnem razvoju skozi analizo potreb, kot jo vidijo sami. Pripravili so sedem knjižic v lahko berljivem in razumljivem jeziku, namenjena osebam z motnjami v duševnem razvoju pa tudi drugim ciljnim skupinam s specifičnimi učnimi motnjami in tistim, ki jezika ne razumejo dobro. Poleg tega so pripravili strokovno publikacijo za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju o odnosih, spolnosti in podpori pri odraščanju.
Kljub prijavi v program Erasmus+ je projekt naslavljal temo solidarnosti, naslavljal pa je tabu temo in se sicer osredotočal na specifično skupino mladih, vendar so rezultati projekta uporabni tudi širše, za druge ciljne skupine.