V sodelovanju z Uradom RS za mladino, Mladinskim svetom Slovenije in Mrežo MaMa smo prejšnji teden organizirali že tretje spletno srečanje mladinskega sektorja, katerega se je udeležilo 70 predstavnikov mladinskega sektorja. Namen tokratnega srečanja, ki je nadaljevanje srečanj iz prvega vala epidemije, je bil deliti izkušnje in dobre prakse mladinskega dela v času epidemije. Organizacije mladinskega sektorja so se na nove razmere namreč hitro odzvale in svoje aktivnosti preselile na splet.

Na posvetu so se udeleženci seznanili s posledicami epidemije na mladinsko delo v Evropi in jih primerjali s svojimi izkušnjami, v drugem delu pa so prisluhnili širokemu naboru dobrih praks iz mladinskega sektorja.

Srečanje je otvorila Tinkara Bizjak, vodja informiranja in podpore na Movitu, ki je izpostavila, da dejstvo, da se je srečanja udeležilo tako veliko število predstavnikov organizacij v mladinskem sektorju kaže, da so tovrstna srečanja še kako pomembna. »Mislim, da si na zadnjem srečanju konec maja ni nihče predstavljal, da se bomo tudi še decembra srečevali pravzaprav izključno preko spleta. Dolgotrajnost te situacije nas je vse presenetila in nas postavila pred veliko preizkušnjo – preizkušnje pa vedno prinašajo s seboj izzive, a tudi neke nove moči.« Izpostavila je, da se je mladinski sektor v zelo kratkem času prilagodil na novo situacijo in da današnje srečanje ponuja priložnost za poglobljeno izmenjavo izkušenj in tako odgovarja na potrebe organizacij v mladinskem sektorju, izražene na preteklih srečanjih. Z izborom praks smo skušali organizatorji zagotoviti kar največjo reprezentativnost raznolikih organizacij in realnosti v mladinskem delu pri nas.

Udeležence je v uvodu nagovorila tudi direktorica Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores, ki je poudarila pomen povezovanja mladinskega sektorja: »Povezovanje v teh neobičajnih časih me še posebej veseli. Splet postaja naš prostor za druženje in s tem tudi skrbimo povezanost sektorja. Pomembno je, da vidimo raznovrstne okoliščine in v teh razmerah najdemo prostor za razvoj digitalnega mladinskega dela. Upamo, da bomo čim prej lahko normalno zaživeli, k temu pa največ lahko prispevamo sami, tudi s kampanjo Zdrav pozdrav, ki smo jo pripravili na Uradu RS za mladino.«

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo Andreasa Karstna, novinarja in raziskovalca, ki je predstavil zadnjo raziskavo mednarodne raziskovalne mreže RAY o učinkih pandemije na mladinsko delo v Evropi. Raziskava je opredelila tako negativne kot tudi pozitivne učinke. Narejena je bila v sodelovanju z nacionalnimi agencijami programa Erasmus+: Mladi v akciji in njihovimi raziskovalnimi partnerji, njen cilj pa je bil med drugim tudi ugotoviti, v kolikšni meri je bilo mladinsko delo v času pandemije dosegljivo za mlade. V raziskavi je sodelovalo 20 držav. Raziskava je pokazala, da ima pandemija največji učinek na duševno zdravje mladih, zaradi česar lahko govorimo tudi o mentalni krizi. Pandemija je prav tako v veliki meri vplivala na zaposlovanje in izobraževanje mladih. »Dejansko se je vse spremenilo, klubi so se zaprli, mednarodna mobilnost je bila prekinjena. Organizacije, ki delajo z mladimi, so se zelo dobro odzvale, vendar je bilo kljub temu največ učinkov na poslovanje, administracijo in strukturo organizacij, saj je bilo veliko projektov prekinjenih ali prestavljenih na kasnejši čas.« Dobra novica je, da je mladinsko delo hitro prišlo na digitalne spletne platforme, kjer so mladi lahko razpravljali o bolj resnih temah in njihovi prihodnosti. Slaba novica je, da so bile najbolj izključene marginalizirane skupine mladih, ki so izpadle iz dosega družbenih omrežij.

Raziskava je dostopna tudi na: https://corona.researchyouth.net/. 

Drugi del posveta je potekal preko dela v tematskih skupinah, ki so bile namenjene predstavitvam dobrih praks, s katerimi organizacije v mladinskem sektorju že uspešno naslavljajo izzive sodobnega časa. Predstavitve dobrih praks so bile za mladinski sektor izjemnega pomena, vodila pa jih je ekipa izkušenih fasilitatorjev.

Izbrane prakse različnih tipov organizacij so na posvetu nagovarjale različne tematike in področja: uporabo različnih digitalnih orodij, izvajanja kombiniranih off-line in on-line mladinskih aktivnosti, projekti nacionalnega dosega, psihosocialna pomoč mladim ter prostovoljstvo in solidarnost. Ključna ugotovitev, ki so jo organizacije izpostavile, je, da so spletni dogodki najbolj učinkoviti, če so kratki in relevantni. Prav takšne prakse kažejo na to, da je pri spletnem pojavljanju najpomembnejša vsebina in kontinuirano delovanje. Prednosti digitalnega pojavljanja pa tudi prinaša možnosti za analize, razširjanje informacij in dostop do mladih, ki se zaradi geografske oddaljenosti ne uspejo udeležiti dogodkov v živo.

Opise predstavljenih praks najdete tukaj.

V prihodnjih tednih bo objavljen zaključni dokument s podrobnimi opisi praks in uporabo digitalnih orodij, ki bodo mladinskemu sektorju v pomoč pri izvajanju aktivnosti digitalnega mladinskega dela.

V decembru sledi še eno podobno srečanje mladinskega sektorja, ki bo potekalo 15. decembra 2020, s pričetkom ob 9. uri. Potekalo bo v sodelovanju s Šolo retorike ZAZ in bo namenjeno krepitvi kompetenc mladinskih delavcev za izvajanje spletnih dogodkov z organizacijskega, psihološkega in komunikacijskega vidika. Več informacij najdete na tej povezavi. Vabljeni k prijavi!