Slovenski udeleženci mednarodnih usposabljanj v organizaciji nacionalnih agencij in upravičencev v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji so relativno izkušeni akterji v mladinskem sektorju, s tem povezan pa je tudi končni izkupiček z vidika njihove krepitve kompetenc.

To so pokazali rezultati Analize razvoja kompetenc in izgradnje kapacitet v programu E+: MVA. Raziskava temelji na 102 intervjujih s 36 udeleženci med letoma 2016 in 2018. Intervjuji z istimi udeleženci so bili izvedeni na več časovnih točkah po udeležbi na aktivnostih usposabljanj Ključnega ukrepa 1 in Ključnega ukrepa 2.

Velika večina v raziskavo vključenih mladinskih delavcev in strokovnjakov je bila ob udeležbi na podporni aktivnosti ali usposabljanju v mladinskem sektorju aktivna več kot eno leto (82,9 %, infografika 1). Od tega jih je bila skoraj ena četrtina (22,9 %) v sektorju aktivnih več kot deset let in so torej »stari mački« mladinskega dela. Le 5,7 % udeležencev pa je bilo v sektorju aktivnih manj kot eno leto.

Pri svojem delu se večina srečuje z lokalno (86,1 %) in mednarodno dimenzijo (77,8 %), skoraj dve tretjini (58,3 %) pa tudi z nacionalno dimenzijo mladinskega dela, kot prikazuje infografika 2.

V raziskavo vključeni udeleženci usposabljanj kot ključne kompetence za mladinsko delo prepoznavajo razumevanje in empatijo; komunikacijske kompetence; profesionalizem, strokovnost in znanje; željo, smisel in veselje do dela z mladimi; odprtost; sprejemanje mladih in pristnost; organizacijske kompetence; ter izkušnje. Poleg teh pa prepoznavajo še številne druge.

Prednost pri pridobivanju kompetenc za mladinsko delo udeleženci raziskave dajejo dejanskim izkušnjam in neformalnim kompetencam, na primer: »Pustimo zdaj vse formalne kompetence na strani, ker človek ima lahko doktorat znanosti, /.../ ampak če od vrtca do doktorata ni pogledal skozi okno, ni delal z ljudmi, je to samo nek papir, s katerim bo nekomu nekaj predaval, kar še sam ni izkusil.«

Dva meseca po udeležbi na usposabljanju je približno polovica udeležencev raziskave zaznala spremembo v razumevanju kompetenc mladinskega dela, medtem ko je druga polovica ni zaznala. Tisti, ki spremembe niso zaznali, so v odgovorih večinoma izpostavili, da se je njihovo dosedanje dojemanje kompetenc potrdilo kot pravilno. Takšni odgovori so skladni z izkušenostjo slovenskih udeležencev.

Več novičk o raziskavah učinkov programa je dostopnih tukaj.