Učinki mednarodnih usposabljanj, kamor štejemo projekte mobilnosti mladinskih delavcev v organizaciji upravičencev (MMD) in podporna mednarodna usposabljanja v organizaciji nacionalnih agencij (TCA) v programu Erasmus+: Mladi v akciji, na mladinske delavce in druge strokovnjake v mladinskem delu so pomembno odvisni od skladnosti med pričakovanji glede pridobitve znanj, spretnosti in nazorov oz. vrednot, s katerimi se udeleženci aktivnosti udeležijo, ter dejanske realizacije v smislu uresničitve začetnih pričakovanj. V tem prispevku se večinoma osredotočamo na vidik pričakovanj posameznikov, torej udeležencev, prepoznanih na podlagi intervjujev pred udeležbo in po udeležbi na mednarodnem usposabljanju.

Intervjuji z udeleženci pred mednarodnim usposabljanjem kažejo, da so njihova pričakovanja vezana na novo znanje, dodatne izkušnje na področju svojega dela in vpogled v primere dobrih praks drugih organizacij, ki delujejo na istem ali sorodnem področju.

Pričakovanja v zvezi z znanjem intervjuvanci opredeljujejo zlasti v navezavi na za njihovo delo relevantno metodologijo, praktičnimi znanji in veščinami, izpopolnjevanjem tujega jezika, dodatnimi izkušnjami na področju medkulturnega dialoga in spoznavanjem drugih kultur. Intervjuvanci prav tako pričakujejo nova poznanstva, prijateljstva, nove potencialne partnerje in kontakte z organizacijami s področja njihovega delovanja. Kot pričakovanja se večkrat pojavijo tudi motivacija, navdih in nove ideje, v vzorcu pa smo v manjši meri zaznali tudi pričakovanja glede večje zaposljivosti in možnosti deljenja dobre prakse matične organizacije.

Intervjuji dva meseca po udeležbi na mednarodnih usposabljanjih so pokazali, da se pričakovanja v veliki meri uresničijo. Tako je menilo štiri petine (81,8 %) intervjuvancev, medtem ko so se pričakovanja 12,1 % intervjuvancev uresničila le delno, saj so »pričakovali eno stvar in dobili drugo«.

V zvezi s tem se odpira zanimivo področje nepričakovanih učinkov kot posledic sodelovanja na mednarodnih usposabljanjih. Polovica intervjuvancev je namreč kot posledico udeležbe na mednarodnem usposabljanju zaznala nepričakovane učinke.

Te lahko razdelimo na želene in neželene nepričakovane učinke. Med želenimi nepričakovanimi učinki udeleženci večinoma izpostavljajo spremembe v socialni in profesionalni mreži (21,7 %), in sicer v zvezi s količino in kakovostjo poznanstev, ter nepričakovane organizacijske spremembe (17,4 %) kot posledice na novo pridobljenega znanja, ki omogoči boljši uvid v neko področje. Nepričakovane organizacijske spremembe pomembno presegajo raven posameznikov in imajo učinke predvsem na njihove pošiljajoče organizacije.

Neželeni nepričakovani učinki pa so največkrat posledica razkoraka med pričakovanji in njihovim dejanskim uresničenjem tekom mednarodnega usposabljanja. Neželeni nepričakovani učinki lahko nastanejo kot posledica neustreznega predhodnega komuniciranja in/ali razumevanja vsebine usposabljanja, lahko pa so tudi posledica dejstva, da se mednarodna usposabljanja v okviru programa zaradi prožnih in participativnih pristopov pogosto prilagajajo potrebam in izkušnjam vsakokratnih udeležencev, kar lahko vpliva na raven dela v skupini in s skupino. V kolikor potrebe nekega udeleženca ali udeleženke izstopajo od prepoznanih potreb večine udeležencev, lahko prilagajanje vsebine usposabljanja vpliva na neželene učinke oziroma manko pričakovanih učinkov na tega udeleženca/udeleženko kljub ustreznemu izboru usposabljanja glede na vsebino in njegove/njene potrebe.

Takšna opažanja na nacionalni ravni so skladna z ugotovitvami raziskav na nadnacionalni ravni, kjer je bilo ugotovljeno, da se program z vidika razvoja profesionalnega kadra sooča s potrebo po večji diverzifikaciji, in sicer v dve smeri. Prva smer mora še naprej podpirati mladinske delavce z različnimi ravnmi predznanja, in sicer v čim bolj tematsko raznolikih in za njihovo delo in splošno družbo pomembnih področjih. Druga smer pa mora podpreti vse več izkušenejših mladinskih delavcev in strokovnjakov, ki v okvirih prve smeri ne zmorejo več zadovoljiti potreb po svojem (profesionalnem) razvoju. Druga smer se mora okrepiti in v marsičem tudi na novo razviti; to je, v nudenju podpore na višji ravni za zahtevnejše uporabnike oz. udeležence; tako v slovenskih kot tudi vseevropskih in širših okvirih.

Več novičk o raziskavah učinkov programa je dostopnih tukaj.