Kar zadeva sodelovanje z ruskimi organizacijami in vključitev posameznikov iz Rusije v projekte v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, se Evropska komisija sklicuje na Uredbo Sveta (EU) 2022/5761, ki jo je Svet Evropske unije sprejel po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino 8. aprila 2022 in zajema peti sveženj omejevalnih ukrepov proti Rusiji.

Ti ukrepi vključujejo dodajanje dodatnih ruskih subjektov in posameznikov na t. i. seznam sankcij ter uvedbo posebne določbe, ki določa naslednje: »Prepovedano je zagotavljanje neposredne ali posredne podpore, vključno s financiranjem in finančno pomočjo, ali katere koli druge koristi v okviru programa Unije, Euratoma ali nacionalnega programa in pogodb države članice v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 vsem pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji, ki so v več kot 50-odstotni javni lasti ali pod javnim nadzorom.«

Ob tem obstaja nekaj izjem od te prepovedi, ki se navezujejo predvsem na mobilnost oz. izmenjave posameznikov in medosebne stike med posamezniki.

Aktivnosti v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota
Med izjeme so bili med drugim uvrščeni projekti mobilnosti v okviru programa Erasmus+: Mladina in projekti prostovoljstva v okviru programa Evropska solidarnostna enota, katerih predvidene aktivnosti se lahko nadaljujejo.

Kar zadeva tekoče projekte, ki so bili sprejeti med programskim obdobjem 2014–2020 ali na prijavnih rokih v letu 2021, se lahko v primeru, da ti vključujejo sodelovanje z rusko organizacijo ali vključitev posameznikov iz Rusije, nadaljuje izvajanje projektov, sprejetih v okviru ukrepov, ki spadajo pod ključni ukrep 1 programa Erasmus+ (mladinske izmenjave, mobilnost mladinskih delavcev, aktivnosti udejstvovanja mladih), in projektov prostovoljstva programa Evropska solidarnostna enota.

Podobno velja za projekte, prijavljene na prijavne roke programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota v letu 2022, katerih izbor je v teku ali v pripravi. Tudi postopek sprejema in sklepanja sporazumov za projekte v okviru zgoraj naštetih ukrepov se lahko nadaljuje v primeru, da ti ukrepi vključujejo ruske organizacije ali posameznike iz Rusije.

Namen takšne odločitve je ohranjanje medosebnih stikov med posamezniki. Ob tem je potrebno pri vseh naštetih projektih še naprej preverjati morebitne sankcije, ki se navezujejo na posamezno organizacijo oz. posameznika.

Sodelovalna in manjša partnerstva
Sodelovalna in manjša partnerstva v okviru ključnega ukrepa 2 programa Erasmus+ sta edina ukrepa, ki se ne uvrščata med izjeme, povezane z mobilnostjo posameznikov in vzdrževanjem medosebnih stikov med posamezniki in pri katerih bi bilo možno sodelovanje ruskega subjekta kot partnerske organizacije.

V teh primerih bo potrebno sodelovanje ruskih javnih subjektov (50 % javnega lastništva) ali subjektov pod javnim nadzorom v tekočih projektih prekiniti. Ti subjekti namreč niso upravičeni do sredstev v okviru trenutnih razpisov. Da bi se izognili individualnemu pristopu, se predlaga, da se za vse institucije s sedežem v Rusiji, ki izvajajo izobraževalne dejavnosti, domneva, da z njimi upravlja ruska država. Z novim členom 2(35), ki ga je uvedel ruski zvezni zakon št. 1057895-7 in ki spreminja zvezni zakon »o izobraževanju v Ruski federaciji«, je bila uvedena opredelitev »izobraževalnih dejavnosti« kot »dejavnosti, ki se izvajajo izven okvira izobraževalnih programov in so namenjene širjenju znanja, spretnosti, vrednot, izkušenj in kompetenc za namene intelektualnega, duhovnega in moralnega, ustvarjalnega, fizičnega in (ali) strokovnega razvoja osebe, zadovoljevanju njegovih oz. njenih izobraževalnih potreb in interesov ter vplivajo na odnose, ki ji urejajo ta zvezni zakon in drugi zakonodajni akti Ruske federacije«.

V tem kontekstu se takšen horizontalen pristop uporablja za vse ustanove s sedežem v Rusiji, ki opravljajo dejavnosti, ki zajemajo učne dejavnosti, vključno s formalnimi, neformalnimi ali priložnostnimi učnimi dejavnostmi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.

Kar zadeva tekoče projekte, pri katerih sodeluje ruski javni subjekt ali subjekt pod javnim nadzorom (vključno z vsemi »izobraževalnimi ustanovami« s sedežem v Rusiji, kot so opredeljene v zgornji definiciji), bo od koordinatorjev tovrstnih projektov zahtevana odstranitev ruskih subjektov. Sodelovanje se lahko nadaljuje le v primeru, da lahko upravičenec ali koordinator (če gre za nepovratna sredstva za več upravičencev) dokaže, da ruska organizacija, sodelujoča v projektu, ni v več kot 50-odstotni javni lasti ali pod državnim nadzorom. Sodelovanje ruske organizacije, ki ni niti v javni lasti niti pod javnim nadzorom in tudi ne izvaja izobraževalnih dejavnosti (kot so opredeljene zgoraj), se lahko nadaljuje.

V okviru aktualnih razpisov, pri katerih sporazumi o nepovratnih sredstvih niso še bili podpisani in ki predvidevajo sodelovanje ruskega javnega subjekta ali subjekta pod javnim nadzorom (vključno z vsemi »izobraževalnimi ustanovami« s sedežem v Rusiji, kot so opredeljene zgoraj), bodo ti subjekti izločeni iz tekočih izbirnih postopkov, saj se je njihov pravni položaj po uredbi o sankcijah spremenil. V primeru, da bi takšna izključitev vplivala na merila upravičenosti za sprejem posameznega projekta, bo prijavitelju predlagana ponovna ocena izvedljivosti projekta in meril upravičenosti ali zamenjava ruskega subjekta z drugo organizacijo, da bi izpolnil merila upravičenosti. V primeru, da prijavitelj ne bo želel ali ne bo mogel nadomestiti ruskega partnerja, bo njegova vloga razglašena za neupravičeno.