Programa Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota sta se na ravni obravnave vlog in sprejema odločitev o sprejemu izvajala brez zapletov. Bistvena razlika je nastala na ravni samega izvajanja sprejetih projektov v program.

Ker je pomembno število aktivnosti, ki se odvijajo v projektih, mednarodnega značaja in so bile mobilnosti zaradi Covid-19 prekinjene, se te aktivnosti niso izvajale, projekti pa so se podaljševali, s čimer so si upravičenci zagotovili daljše obdobje, v katerem bi lahko izvedli aktivnost glede na razvoj pandemije. Zelo majhen del aktivnosti se je  v prvem valu prekinil.

Zaradi pandemije je Evropska komisija v drugi polovici 2020 tako za že sprejete kot tudi za nove projekte omogočila izvajanje virtualnih aktivnosti. Za ta tip aktivnosti se upravičenci odločajo selektivno, večinoma v projektih v okviru Ključnega ukrepa 2, deloma tudi Ključnega ukrepa 3, v manjšem obsegu tudi v okviru drugih ukrepov. Glavnina mobilnostih aktivnosti, ki so namenjene mladim, to so mladinske izmenjave in tudi tiste namenjene mladinskim delavcem, katerih bistvo je kratkotrajna mednarodna mobilnost, se za to možnost ne odloča. Predvsem projekti v okviru Evropske solidarnostne enote, ki imajo značaj nacionalnih aktivnosti, to so solidarnostni projekti in nacionalni projekti prostovoljstva ter dolgoročni čezmejni projekti, se izvajajo z upoštevanjem pravil mednarodne mobilnosti zaradi ukrepov pandemije. Veliko teh projektov je v času prvega vala odigralo tudi pomembno vlogo v pomoči lokalnim skupnostim, ki so bile prizadete zaradi epidemije. Nacionalna agencija, ki upravlja z obema programoma, pa je v času prvega vala epidemije in tudi v nadaljevanju večino podpornih aktivnosti prenesla na splet in tako organizacijam nudila potrebno podporo.