»Kaj če bi vse obrnili na glavo in dobili še eno priložnost, da spoznamo sebe preko ponovnega odkrivanja sveta?« (Dagna Gmitrowicz, The Undiscovered Country, 2014)

Leta 1996 je Édith Cresson, evropska komisarka, ki je bila zadolžena za izobraževanje, usposabljanje in mladinsko politiko, zagnala nov program. Imenoval se je Evropska prostovoljska služba (EVS). Cressonova je naznanila: »Namen [programa] je, da mladi Evropejci spoznajo Evropo in se med svojim prostovoljskim delom v tujini naučijo jezika in spoznajo kulturo druge države, tako da se lahko vzpostavijo kontaktne mreže.« Te prostovoljske aktivnosti naj bi bile del programa Mladi za Evropo, ki je bil »oblikovan predvsem z namenom spodbujanja participacije mladih, ki doživljajo največ težav z vključenostjo« (Evropski parlament, 1988).

Od tedaj so prostovoljske aktivnosti osrednji del vseh nadaljnjih programov Evropske unije za mladino, posledica tega pa je, da je že več kot 100.000 mladih Evropejcev opravljalo prostovoljsko delo v drugi državi. Zdaj so prostovoljske aktivnosti del programa Evropska solidarnostna enota (2018–2020) in nudijo organizacijam, da za obdobje do enega leta gostijo mlade (v starosti 18–30 let) kot prostovoljce za polni delovni čas. Prostovoljske aktivnosti niso le za nekatere, temveč so namenjene mnogim – vključno z mladimi z manj priložnostmi. 

Tisti, ki so se rodili približno v času, ko je Cressonova uvedla prostovoljske aktivnosti v evropski program za mladino, zdaj sami vstopajo v odraslo dobo. V kakšno Evropo odraščajo? Od ekonomske krize leta 2009 (in posledičnih varčevalnih ukrepov) do vzpona desničarskega populizma v zadnjem času, če omenimo le dva primera – ti mladi se soočajo z nekaterimi gromozanskimi izzivi.

Uničujoče ravni brezposelnosti mladih so v zadnjih letih dobro zabeležene. Danes mladinske organizacije in mladi po Evropi iščejo odzive na skupne izzive in negotovo prihodnost. Kako pa gledano v tem kontekstu prostovoljske aktivnosti dejansko vplivajo na življenja mladih in prispevajo k njihovi zaposljivosti? Na podlagi obstoječega dela sta slovenska in britanska nacionalna agencija programa Erasmus+ stopili skupaj, da bi bolje razumeli vpliv prostovoljskih aktivnosti in kako lahko organizacije kar najbolje podpirajo mlade. Ta raziskovalni projekt je bil vzpostavljen predvsem, da bi preučevali tri stvari:

1. Vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih. Kot raziskovalec sledim 25 mladim iz raznolikega nabora ozadij in držav Evrope na njihovem popotovanju v okviru prostovoljskih aktivnostih. Upam, da bom preko dialoga z mladimi in njihovega vključevanja v vlogi soraziskovalcev lahko prišel bližje razpoznavanju njihovega avtentičnega glasu. Navsezadnje so mladi sami največji strokovnjaki za svoje lastne izkušnje. Poleg tega upam, da bom preko intervjujev z mladimi na različnih korakih njihovega popotovanja pridobil polnejšo sliko, kako prostovoljstvo prispeva k njihovemu življenju in zaposljivosti.

2. Učinkovite prakse mladinskih organizacij za podporo mladim preko prostovoljskih aktivnosti. Zgodba o izkušnjah mladih bi bila nepopolna, če ne bi upoštevali tudi vidikov organizacij, ki jih podpirajo, in učenja iz njihovih praks. Z obiski organizacij, kjer prostovoljijo, in pogovori s ključnimi zaposlenimi želim zbrati primere učinkovitih praks, ki jih je mogoče prenesti na druge organizacije po Evropi, ki delajo z mladimi.

3. Inovativna partnerstva med mladinskimi organizacijami in drugimi institucijami. Mladinske organizacije ne delujejo v vakuumu. Raziskoval bom, kako mladinske organizacije sodelujejo z drugimi organi (kot so zavodi za zaposlovanje, občine in izobraževalne ustanove) za zagotavljanje prostovoljskih aktivnosti širokemu naboru mladih, ki jim je ta priložnost namenjena. Upam, da bodo te študije primerov informirale in navdihnile druge organizacije in institucije k sodelovanju na nove načine.

Ta raziskovalni projekt se bo nadaljeval do konca leta 2018, zaključno poročilo pa bo objavljeno v letu 2019. Do takrat bom delil glavne informacije in dognanja s treh področij te raziskave tukaj na blogu. Raziskava je že prinesla veliko novega znanja, za katerega vem, da ga bodo cenili tisti, ki so vključeni v prostovoljske aktivnosti ali Erasmus+, in vsi, ki jih zanima ustvarjanje boljšega sveta za naše mlade. V naslednjih mesecih torej spremljajte redne objave na blogu, jih delite z vsemi, ki bi jih lahko zanimale, in me le kontaktirajte z morebitnimi vprašanji, željami ali idejami v povezavi z raziskavo.

Jonathan Robertson je samostojni raziskovalec in trener v mladinskem delu. Trenutno dela na raziskovalnem projektu, kako prostovoljske aktivnosti v programu Erasmus+ prispevajo k zaposljivosti mladih.