Ni vsak dan v letu dan mladosti, še manj pa je dan mladosti enak vsako leto. V tem oziru 2020 posebej izstopa predvsem zaradi izjemnih izzivov, ki jih je postavilo v prihodnost mladih in tudi drugih generacijskih in družbenih skupin. Čeprav se soočamo z eno največjih negotovosti v zadnjih desetletjih, pa je to lahko tudi priložnost za premislek, kako narediti boljši jutri, skupaj z in za mladino.

Movit, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, kot nacionalna agencija evropskih programov na področju mladine Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota mlade preko svojih upravičencev, organizacij prijaviteljic projektov, spremlja že vrsto let. Analize izvedenih projektov nam preko zbiranja podatkov o udeležencih dajejo uvid v odnos mladih in mesto mladih v družbenem, političnem in gospodarskem življenju s številnih vidikov, tudi z vidika ovir pri njihovem vključevanju.

Najpogostejše ovire mladih v preteklih letih so vezane na dostop do zaposlitvenih, podjetniških in izobraževalnih priložnosti, ekonomsko pomanjkanje ter ovire pri vključevanju. Več kot tretjina mladih udeležencev aktivnosti programa Erasmus+: Mladi v akciji se sooča z ovirami pri zaposlitvi; več kot četrtino bremeni pomanjkanje denarja in nekaj manj dostop do aktivne udeležbe v družbi in politiki, do izobraževanja in mobilnosti, to pa seveda še zdaleč niso vse ovire, s katerimi se mladi srečujejo. Evropski programi mobilnosti na področju mladine igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju teh ovir. V povprečju je namreč kar tretjina mladih udeležencev v pri nas sprejetih projektih Erasmus+: Mladi v akciji takšnih, ki imajo v primerjavi s svojimi vrstniki manj priložnosti. Mednje štejemo mlade, ki se soočajo z ovirami zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šolanja, težkih socialnoekonomskih razmer, zdravstvenih, geopolitičnih in drugih razlogov. Raziskave so pokazale, da se mladi z manj priložnostmi manj zanimanjo za družbena in politična vprašanja in se slabše ocenjujejo v svojem poznavanju predstavniške demokracije, državljanskih pravic in dolžnosti ter človekovih pravic v primerjavi z vrstniki.

Udeležba v aktivnostih programa Erasmus+: Mladi v akciji mlade z manj priložnostmi opolnomoči, da svoje deficite na področjih družbene in politične participacije zmanjšujejo. Različne analize naših projektov so pokazale podobno: mladi z manj priložnostmi neposredno po udeležbi na aktivnostih občutijo manj razlik v priložnostih v primerjavi z vrstniki ter so bolj motivirani za nadaljnjo participacijo. Raziskave so žal pokazale tudi, da takšen pozitiven učinek izzveneva v podaljšanem obdobju po zaključeni aktivnosti. Otežen dostop do mobilnosti v okviru programov Erasmus+ Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota ter pričakovane gospodarske posledice zaradi svetovne pandemije bodo tako najbolj prizadele prav te segmente mladih.

Učinki evropskih programov na področju mladine pa niso omejeni samo na mlade z manj priložnostmi. Udeležba na aktivnostih programa pri več kot treh četrtinah udeležencev pri nas prijavljenih projektov izboljša soočanje z novimi situacijami, poviša samozavest in vpliva na razvoj sposobnosti za povezovanje z drugačnimi od sebe. Program Erasmus+: Mladi v akciji ima močan vpliv na zmanjševanje kulturnih preprek, saj skoraj tri petine udeležencev po aktivnosti bolj spoštujejo kulturno raznolikost kot prej. Mladi s sodelovanjem v programu pomembno krepijo tudi svoje evropske vrednote ter željo po sodelovanju v mladinski politiki. Predvsem pa udeležba pomembno vpliva na krepitev vrednot, povezanih s solidarnostjo. Kar dve petini udeležencev po udeležbi bolj kot prej podpirata vključevanje ljudi z manj priložnostmi v družbo ter se bolj zavzemata za preprečevanje diskriminacije in nestrpnosti.

Potrebo po krepitvi solidarnosti v družbi je poleg programa Erasmus+: Mladi v akciji zelo konkretno naslovil tudi jeseni 2018 sprejeti program Evropska solidarnostna enota (ESE). Program ESE mladim omogoča razvijanje in implementacijo solidarnostnih aktivnosti v lokalnih okoljih z udeležbo na mednarodnih in nacionalnih projektih prostovoljstva, zaposlitev, pripravništva in izvajanje mladinskih pobud. Številni mladi iz tujih držav, ki so v okviru prostovoljskih projektov programa ESE marca letos kljub zaostrovanju razmer ostali v Sloveniji, so bili med pionirji solidarnostnih akcij ob krizi zaradi pomanjkanja zaščitne opreme. Mladi prostovoljci so se organizirali in začeli izdelovati zaščitne maske, pri čemer so jih podprla lokalna okolja in organizacije gostiteljice.

Dan mladosti je pomemben dan za mlade, vsekakor pa tudi priložnost, da kot širša družba naslovimo našo solidarnost do mladih. Mladi nas zadnja leta vse glasneje in aktivneje opominjajo, da smo v preteklih desetletjih ustvarili svet, ki jih že danes, še bolj pa jutri, ogroža. Podnebne spremembe in s tem povezana izguba biotske raznovrstnosti se omenjata kot ključna dejavnika vse pogostejših naravnih katastrof, med katere lahko po številnih mnenjih strokovnjakov uvrščamo tudi večjo nevarnost za pandemije, kot je trenutna.

Evropski programi na področju mladine so mladim in strokovnjakom že prisluhnili in v naslednjih finančnih perspektivah bo okoljevarstvo njihova ključna komponenta. Ali smo jim zmožni prisluhniti tudi kot širša družba? Po več desetletnem obdobju smo morali za trenutek ustaviti svetovno gospodarstvo. Njegova rast in zagon v preteklih desetletjih sta posledica dobronamernega delovanja generacij pred nami, ki še niso imele zavedanja posledic prekomernih obremenitev na naravo. Danes to zavedanje že imamo. V kolikšni meri ga bomo uporabili pri ponovnem zagonu, pa je odvisno od naše solidarnosti do mladih, ki bodo morali naslavljati jutrišnje probleme današnjih odločitev.

Zavod Movit

Kontakt: info@movit.si