Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Rezultati raziskave o učni podpori prostovoljcem v okviru projektov prostovoljstva v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu

27.03.2019

Nacionalna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo, ki delujeta v ovkiru zavoda Movit, sta junija 2018 izvedla raziskavo o učni podpori prostovoljcem v okviru projektov prostovoljstva v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.

Raziskava je pokazala, da imajo organizacije iz Slovenije in Zahodnega Balkana veliko skupnega, so se pa pri pristopu do učne podpore pokazale tudi določene manjše razlike. Te vsaj delno izhajajo iz tega, da so organizacije v Sloveniji bolj zainteresirane za gostiteljstvo, organizacije na Zahodnem Balkanu pa za pošiljanje prostovoljcev, ter dejstva, da so organizacije z Zahodnega Balkana praviloma vključene v krajše projekte prostovoljstva kot organizacije iz Slovenije. Na splošno se organizacije tako iz Slovenije kot tudi iz Zahodnega Balkana precej dobro zavedajo učne dimenzije projektov prostovoljstva, koordinatorji v organizacijah iz Slovenije pa so učno podporo tudi navedli kot eno izmed njihovih ključnih nalog. Učno podporo večinoma izvajajo koordinatorji ali mentorji, ki delujejo znotraj organizacij, so pa organizacije na Zahodnem Balkanu nekoliko bolj odprte za angažiranje zunanjih mentorjev in prostovoljcev za izvajanje teh nalog. Mentorja so organizacije večinoma opredelile kot nekoga, ki skrbi za dobro počutje prostovoljca, kar ne vključuje nujno tudi izvajanja učne podpore. Določene razlike so se pokazale pri načinu izvajanja učne podpore, in sicer vse kaže, da je ta na Zahodnem Balkanu bolj usmerjevalen in informativen (kot osrednje orodje so organizacije navajale dajanje povratne informacije), v Sloveniji pa bolj neusmerjevalen in reflektiven (kot osrednje orodje so organizacije navajale spodbudo), prav tako se organizacije v Sloveniji za podporo učenju v precej večji meri poslužujejo vodene refleksije.

Kot najpomembnejšo kompetenco na področju podpiranja učenja so organizacije iz Slovenije izpostavile prepoznavanje potenciala za rast in razvoj prostovoljca, organizacije iz Zahodnega Balkana pa sposobnost opremiti prostovoljce s potrebnimi orodji za podporo učenju. Organizacija iz Slovenije so izkazale nekoliko bolj pogosto in redno izvajanje učne podpore, saj jih je skoraj 50 % navedlo, da učno podporo izvajajo tedensko, medtem ko so organizacije iz Zahodnega Balkana v 60 % navedle, da učno podporo izvajajo mesečno ali neredno. Po zaključku projekta so organizacije iz Zahodnega Balkana prostovoljce spodbujale k predstavljanju svoje izkušnje, v Sloveniji pa bolj k refleksiji le te. Tudi tukaj se torej kažejo določene razlike, ki izvirajo iz različnega konteksta izvajanja programa v programskih in partnerskih državah.

Kot poglavitne ovire za učinkovitost učnega procesa so organizacije navajale nespodbudne naloge, ki jih prostovoljci izvajajo, pomanjkanje ustrezne učne podpore ter pomanjkanje motivacije prostovoljcev. Sposobnost izvajanja učinkovite učne podpore organizacije vidijo bolj v smislu sposobnosti organizacije kot celote in manj kot kompetenco posameznika, iz česar izhaja, da je za učinkovito podporo učenju potreben bolj sistemski pristop kot je delegiranje te naloge posameznikom v organizaciji. Osebe, ki nudijo učno podporo, so sicer kot najpomembnejša elementa za razvoj lastnih kompetenc za izvajanje te naloge navedle predvsem prenos veščin z drugih podobnih področij (izvajanja usposabljanj, fasilitacije) in učenje preko lastne prakse in refleksije.

Za nadaljnji razvoj svojih kompetenc si želijo predvsem izmenjave z drugimi osebami, ki v organizacijah opravljajo to ali podobno vlogo, ter specializirana usposabljanja za nudenje učne podpore, pri čemer se je kot najmanj zaželen format izkazalo spletno usposabljanje. Kot skupno področje, potrebno podpore, se je izkazalo podpiranje in vzdrževanje motivacije prostovoljcev za učenje, pri čemer si organizacije iz Zahodnega Balkana želijo več orodij in metod, organizacije iz Slovenije pa razvoj veščin vodenja kakovostne refleksije.

Namen raziskave je bil raziskati področje učne podpore z namenom razvoja ustreznih podpornih aktivnosti v prihodnje. Ker so se v vmesnem času projekti prostovoljstva v rahlo nadgrajeni obliki preselili iz programa Erasmus+: Mladi v akciji v program Evropska solidarnostna enota, bosta Nacionalna agencija in SALTO SEE zaključke in priporočila raziskave uporabila kot podlago za načrtovanje ustreznih aktivnosti mreženja v okviru programa Evropska solidarnostna enota.

Rezultati raziskave so na voljo tudi v obliki brošure, ki jo najdete tukaj


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih