Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiInfo servis EurodeskSALTO SEE RCEVS 20 let

E-novice

Želite biti sproti obveščeni o vseh naših aktivnostih, novostih in dogajanjih?

Naročite se na naše e-novice!

Primeri projektov EVS

Youth for decent Work (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo)

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo si prizadeva za učinkovito obravnavo problema brezposelnosti in prekarnega dela med mladimi. Izvedli so projekt evropske prostovoljne službe v sodelovanju z rusko partnersko organizacijo Sodružestvo, ki je trajal 12 mesecev. Takrat 25-letna prostovoljka Natalija Cernova je po izobrazbi sociologinja, kljucna podrocja njenega zanimanja pa so zajemala trg dela, reševanje brezposelnosti in aktivno državljanstvo. Že od samih zacetkov se je Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ukvarjalo z opozarjanjem na probleme, povezane s prekarno zaposlitvijo, hkrati pa s spodbujanjem mladinske in nacionalne politike k vecjemu vkljucevanju mladih v odlocitve ter v skupno reševanje položaja mladih in skupno skrb za dostojno delo.

S projektom EVS so želeli še ucinkoviteje prispevati k izboljšanju nacionalnih politik zaposlovanja, zakonski ureditvi prekarnih oblik na trgu dela, prepoznavnosti razlicnih vrst dela in prenosu dobrih praks iz drugih evropskih držav, ki so bile predmet raziskave v okviru projekta, v Slovenijo in Rusijo. To so dosegli s pripravo natancne raziskovalne naloge o zgoraj navedenih temah, ki je bila ob zakljucku projekta natisnjena v obliki publikacije, kot tudi z organizacijo vec posamicnih dogodkov, srecanj, konferenc in debatnih vecerov, ki so bili posveceni problematiki zaposlovanja mladih in na katerih je prostovoljka dejavno sodelovala z ostalimi aktivnimi clani gibanja. Dolgorocno so s projektom krepili tudi partnerstvo z rusko organizacijo, rezultate projekta pa predlagali odlocevalcem v Sloveniji.

Na podlagi preteklih izkušenj se je skupni projekt v sodelovanju z EVS prostovoljcem vedno izkazal za odlicno vzajemno korist, zato so k temu stremeli tudi tokrat. Z mislijo na želje in potrebe prostovoljke so se osredotocili tudi na njeno vkljucevanje v tekoce delovanje gibanja, v casu celotnega projekta pa je bila udeležena v ucnem procesu in nabiranju izkušenj v tesni navezavi z izvajanjem projektov s podrocja dostojnega dela, trga dela in aktivnih politik zaposlovanja. Kot clanica ožje organizacijske in vsebinske ekipe je pripravljala nacionalno konferenco o zaposlovanju in razlicnih oblikah prekarnega dela, ki prežijo na mlade v Sloveniji. Ob podpori dveh strokovnjakov je pripravila dokument z analizo trga dela in krajšo brošuro o dostojnem delu, ki je bila predstavljena politicnim odlocevalcem.

OPAZILI SMO JIH, KER ...
Projekt je bil vsebinsko zelo raznolik in je ponujal kakovosten ucni prostor za prostovoljko, ki je bila mlada z manj priložnostmi zaradi geografskih ovir, saj je prihajala iz oddaljenega mesta v Rusiji. Potrebe prostovoljke in cilji sodelujocih organizacij so bili jasni, zastavljeni pa so bili tako, da so dosegali visokokakovostne ucne rezultate. Kakovostno so bile zastavljene in izvedene vse faze projekta, tudi nadaljnje aktivnosti prostovoljke po prihodu domov. Velik poudarek je bil na spremljanju ucnih ucinkov prostovoljke, procesu Youthpass ter delitvi vlog koordinatorja in mentorja. V projektu je bilo zelo izrazito izpostavljeno dobro partnerstvo med organizacijama, kar je pri projektih EVS zelo pomembno. Projekt je tudi rezultatsko in raziskovalno naravnan in obravnava pereco problematiko brezposelnosti mladih in je usmerjen tudi v nadaljnje aktivnosti prostovoljke, ki jih bo izvajala ob zakljucku projekta v svojem lokalnem okolju in prenašala dobre prakse iz slovenskega okolja.

Preventivni programi za otroke (Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto)

Prostovoljci imajo pomembno vlogo v programih Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Njihovo vključevanje v organiziranje in izvedbo različnih aktivnosti ne predstavlja le pozitivnih učinkov za uporabnike programov in prostovoljce same, temveč je hkrati tudi pomemben vir novih idej in različnih pogledov, ki koristijo tako društvu kot širši lokalni skupnosti, v kateri delujejo. Prostovoljce EVS so v Društvu DRPD gostili že večkrat in vedno znova so se projekti izkazali za odlično in nenadomestljivo izkušnjo.  

Iskali so prostovoljca, ki ima veselje do dela z otroki in ki mu drugačnost ni tuja. Želene kvalitete so bile samoiniciativnost, angažiranost in medkulturna ozaveščenost. Dobrodošle, a ne obvezne, so bile izkušnje pri delu z otroki in kakšen hobi, ki bi pri delu pripomogel (petje, ples, gledališče, šport ipd.), sicer pa je bila možnost vključitve v projekt široka in ni bila omejena na nikakršen način.

Gostiteljska organizacija je prostovoljca na lastne stroške gostila že med pripravo projektne dokumentacije, kar mu je omogočilo, da se je dobro spoznal z akcijo EVS, okoljem in programi, v katerih je nato opravljal svojo službo.

Prostovoljec je skupaj s strokovnimi delavci in domačimi prostovoljci sodeloval pri načrtovanju in izvedbi Preventivnega programa za otroke, ki obsega Dnevni center za otroke in Dnevni center za romske otroke v romskih naseljih Brezje in Šmihel ter ustvarjalni kotiček Otroški svet, vsebinsko pa je bil program usmerjen v boj proti revščini in socialni izključenosti. Programi otrokom pomagajo pri učenju slovenščine, pridobivanju komunikacijskih in socialnih veščin, konstruktivnem reševanju konfliktov, razvijanju motoričnih spretnosti, aktivnem preživljanju prostega časa in podobno. Prostovoljec je aktivno in odgovorno soustvarjal aktivnosti za otroke in tako na praktičen način pridobival izkušnje ter nova znanja. Izvajal je učno pomoč za otroke, ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti ter tako krepil svoje socialne in organizacijske veščine ter se uril v vodenju velikih in majhnih skupin.

Prostovoljec je na lastno pobudo sodeloval pri organizaciji javnih dogodkov in promociji programov, prek česar je lahko predstavil tudi svoj projekt EVS in svojo izkušnjo. Sodeloval je tudi pri usposabljanju prostovoljcev za delo z otroki s težavami v socialni integraciji, na intervizijskih in supervizijskih sestankih. Prostovoljcu je pomembno podporo dajal mentor, s katerim sta imela redna srečanja, ob pomoči katerega si je zastavljal cilje, jih evalviral in po potrebi prilagajal ali nadgrajeval ter pridobljeno znanje, veščine in kompetence sproti zapisoval v potrdilo Youthpass.

Projekt je izpolnil pričakovanja – omogočil je, da se v Preventivni program za otroke vključi tujega prostovoljca, ki je s svojo odprtostjo do drugačnosti, novimi idejami, duhovitostjo, znanjem in izkušnjami otrokom omogočil medkulturno izkušnjo ter jim odprl pogled na drugačen in boljši svet. Lokalna TV Vaš kanal je s prostovoljcem opravila intervju, v katerem je predstavil svojo izkušnjo evropske prostovoljne službe, medijsko pozornost pa je društvo DRPD izkoristilo tudi ob preostalih dogodkih, ki jih pripravljajo čez vse leto za širšo lokalno skupnost.

GREEN heART (Zavod O)

Ideja po obnovi parka v Škofji Loki v neposredni bližini mladinskega centra je živela že nekaj let, saj je bil park zaradi zanemarjenosti neprijeten in neprimeren za uporabo, v letu 2011 pa so za obnovo končno dobili dovoljenje od občine kot upravljavca in od Ministrstva za obrambo kot lastnika. Ustvarili so skupinski projekt evropske prostovoljne službe, ki je združil deset mladih iz različnih držav in jim omogočil, da s prenovo parka razvijejo svoje znanje in izkušnje v odprtem in prijateljskem okolju, da razširijo svoja obzorja, se učijo drug od drugega ter navežejo stik z vrstniki iz Evrope. Cilj projekta je bil mladim brezposelnim dati možnost, da razvijejo svoje sposobnosti, pridobijo dejanske delovne izkušnje ter razvijejo ustvarjalnost in podjetniško žilico ob iskanju okolju prijaznih idej.

Prostovoljci so bili polnoletni brezposelni mladi, ki so imeli različne interese in znanja, prihajali so iz različnih okolij in ozadij. Motivirani so bili za delo v organiziranih aktivnostih in preživljanje dveh mesecev v majhnem mestu. Posebne spretnosti v umetnosti, oblikovanju ali obrti so bile dobrodošle, a ne obvezne, saj je bil končni izbor pri izbiri prostovoljcev opravljen na podlagi njihove osebne predstavitve in tudi s klepeti ali pogovori prek spletnih orodij.

Glavna naloga prostovoljcev je bila obnovitev parka z recikliranimi in naravnimi materiali ter promocija projekta v lokalni skupnosti. Po usposabljanju ob prihodu so se spoznali z osnovami krajinske arhitekture in implementacijo tega v sam park. Sodelovali so v vseh fazah aktivnosti: oblikovali so načrt in vizualno predstavitev parka, ob pomoči lokalnih obrtnikov so izdelovali opremo parka (klopi, posode za rastlinje, okrasni predmeti), ga opremili in uredili skupaj z lokalno mladino (sprehajalne steze, športne površine, urejanje zelenic, obnova spomenika in vodnjaka, odstranjevanje poškodovanega asfalta, ki so ga nadomestili z mozaiki), organizirali dogodek ob odprtju parka in pred tem poskrbeli tudi za promocijo, ustvarili so kratke filme o ekologiji in aktivnosti EVS ter predstavili svojo državo in kulturo lokalni skupnosti. Vsak prostovoljec je imel priložnost, da je svoje delo organiziral v skladu s svojimi sposobnostmi, željami in interesi. Projekt je prostovoljcem ponudil veliko možnosti za razvoj različnih znanj, spretnosti in odnosa do dela ter pridobivanje novih izkušenj v medkulturnem okolju. Dejavnosti so bile zasnovane tako, da so prostovoljci imeli priložnost za individualno in skupinsko delo, se učili drug od drugega in od strokovnih sodelavcev. Naučili so se organizirati lastno delo, spopadali so se s časovnimi omejitvami, med celotnim projektom pa so premišljevali o aktivnostih in poteku projekta, ga po potrebah prilagajali, svoje izkušnje in pridobljeno znanje pa ovrednotili in zapisali v potrdilo Youthpass. Gostiteljska organizacija je prostovoljcem tudi v prostem času ponudila pestro izbiro aktivnosti, ki so se jih lahko udeleževali, na proste dneve ob koncih tedna pa so organizirali izlete po različnih krajih in hribih v Sloveniji.  

Projekt je povsem izpolnil pričakovanja prostovoljcev in gostiteljske organizacije. Prostovoljci so lepo in samoiniciativno obnovili park, postali so zrelejši, odgovornejši, okrepili so svoje znanje angleškega jezika in socialne kompetence. Dobro so se vključili v lokalno skupnost, lokalna skupnost pa se je bolj odprla, k projektu prispevala finančno in materialno pomoč, saj se je s parkom odprl tudi prostor za kakovostno preživljanje prostega časa, koncerte in športne prireditve.

I can go, too (Zavod Manipura)

Zavod Manipura je s projektom želel mladim z manj priložnostmi ter mladim brezposelnim, ki niso dokončali izobraževanja ali zaradi drugih težavnih okoliščin niso našli zaposlitve, ponuditi možnosti pridobiti pozitivne izkušnje, ki so prek neformalnega učenja prispevale k njihovemu opolnomočenju, izboljšanju samopodobe ter premagovanju strahov, predsodkov ter odkrivanju in razvijanju njihovih osebnih potencialov. Predlagatelji so med seboj sodelovali že v preteklosti, zato so tudi ta projekt načrtovali skupaj. Veliko pozornosti so namenili načrtovanju podpore in skrbi za nadzor ter varnost mladoletnih udeležencev.

V projekt je bilo vključenih osem mladih prostovoljcev z manj priložnostmi, svojo službo so individualno ali po dva opravljali v različnih državah in ob različnem času. Stari so bili 16 let ali več. Od prostovoljcev se ni pričakovalo nobenih posebnih spretnosti, saj so bili projekti prilagojeni njim in njihovim individualnim zmožnostim; obseg vsebine aktivnosti in način izvedbe so tako lahko izbrali sami. Priprave pred odhodom so potekale v obliki individualnih pogovorov z vsakim prostovoljcem, pogovorov z njihovimi starši ali skrbniki ter v obliki spoznavanja z drugim prostovoljcem iz iste države. Prejeli so informativni paket in imeli možnost razjasniti vsa vprašanja, ki so se jim pojavila.

Makedonija: prostovoljca sta stanovala pri družini na podeželju in pomagala pri vseh kmečkih opravilih, vključno s skrbjo za vrtnine in poljščine ter skrbjo za domače živali. Prav tako sta pomagala pri delu v hiši, npr. pospravljanju, kuhanju, pomivanju ipd. Štirikrat na teden sta po tri ure preživela v mladinskem centru in pomagala pri delu z mladimi, organizaciji različnih aktivnosti ter drugih manjših opravilih.

Finska: prostovoljca sta sodelovala pri organizaciji in izvedbi različnih delavnic za nezaposlene mlade oz. mlade, ki niso končali šolanja (ročne spretnosti, mizarstvo, multimedija, popravila avtomobilov, dramska igra, renoviranje različnih predmetov ipd.).

Italija: prostovoljca sta pomagala pri organizaciji lokalnih in mednarodnih aktivnosti za mlade, kot so gledališke predstave, plesi, modne prireditve, festivali, medkulturna srečanja ipd. Prostovoljca sta lahko sodelovala tudi pri oblikovanju novic in pogovornih oddaj spletnega radia, ki ga vodi gostiteljska organizacija.

Irska: prostovoljca sta v gostiteljski organizaciji, ki izvaja različne aktivnosti za mlade z manj priložnostmi, pomagala organizirati različne aktivnosti in aktivno sodelovati pri njih, sama sta jih lahko izbrala glede na svoj interes (glasbene delavnice, pogovorne skupine za mlade mamice, multikulturne pogovorne skupine, snovanje plakatov, pomoč pri promociji, iskanje partnerjev in sponzorjev za različne aktivnosti ipd.). Zaključna evalvacija po končanem projektu je potekala najprej v gostiteljskih organizacijah, nato s pošiljajočo organizacijo ob povratku, potem pa tudi individualno z vsakim prostovoljcem in skupno z njihovimi starši. Poleg same učne izkušnje, izpolnjevanja potrdila Youthpass ter načrtovanja razširjanja rezultatov v lokalni skupnosti je bil velik poudarek tudi na pridobljenih socialnih in osebnih kompetencah.

Namen Zavoda Manipura je bil omogočiti pozitivne učne izkušnje čim več mladim z manj priložnostmi, zato so po vsakem izvedenem projektu skupaj s prostovoljci poskrbeli za promocijo pozitivnih rezultatov projekta tako med mladimi in lokalno skupnostjo kot med strokovnimi delavci, ki delajo s to ciljno skupino mladih in programa Mladi v akciji ne poznajo.

Equal Rights are Not Special Rights (Zavod Voluntariat)

V zadnjih letih se je v Maroku glede statusa žensk na splošno in enakosti med spoloma veliko spremenilo. Oblasti so sprejele nov delovni zakonik, nov družinski zakonik, izvedli so reformo državljanskega zakonika, ob ohranitvi določenih zadržkov so ratificirali Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Kljub omenjenim spremembam še vedno obstaja velik razkorak med spoloma na političnem, gospodarskem in socialnem področju, kar je deloma odvisno tudi od sprememb v odnosu in vedenju, ki se ne preoblikujejo tako hitro kot zakonodaja. Na podlagi evropske prostovoljne službe sta se dva mlada Slovenca povezala z mladimi v Maroku v okviru dejavnosti organizacije Jossour in Centra za državljanstvo za maroške ženske, tako so maroškim ženskam omogočili lažje spoznavanje evropske identitete, položaja žensk v evropski družbi, zavesti o aktivni participaciji žensk in mladih v javnem življenju ter standardov mladinskega prostovoljnega dela.

Gostiteljska organizacija Jossour, Forum des Femmes Marocaines, je iskala zavzeta in energična prostovoljca, ki ju je zanimalo zagovorništvo na področju enakopravnosti spolov in promocije pravic žensk, vrednot in načel aktivnega državljanstva, rada delata z mladimi z manj priložnostmi in sta polna idej, kako maroške ženske še bolj spodbuditi, da se vključujejo v javno življenje in s tem prispevajo k svoji avtonomnosti v maroški družbi. Zaradi specifičnosti projekta in lokalnega okolja so iskali prostovoljca, ki ju je zanimalo oblikovanje akcij ozaveščanja in zagovorništva, sodelovanje pri organizaciji dogodkov (okrogle mize, simpoziji …), opravljanje raziskovalnega dela ipd. Gostiteljska organizacija je prostovoljca izbrala na podlagi njune osebne predstavitve in predlogov aktivnosti, ki so bile v njunem interesu in so spadale v okvir dela organizacije. 

Prostovoljca sta imela tri glavne naloge. Prva naloga je bila pomoč pri izvajanju različnih akcij ozaveščanja in promoviranja pomena enakosti spolov. To je vključevalo pomoč pri izvajanju raziskav obstoječega stanja na področju podobe žensk v maroških in preostalih arabskih medijih, statusa žensk v maroškem političnem in gospodarskem življenju ter pripravi predlogov za izboljšanje položaja žensk v javnem življenju in lobiranje na vladni ravni. Druga naloga prostovoljcev je bila povezana s pomočjo pri promociji dogodkov in aktivnosti gostiteljske organizacije. Pomagala sta pri pripravi promocijskih materialov in širjenju ideje o pomembnosti zagovorništva pri promociji enakih pravic ne glede na spol. Tretja naloga je zadevala organizacijo in vodenje različnih izobraževalnih delavnic na temo družbenega vključevanja za ženske in deklice, kot so npr. delavnice angleškega jezika, učenje maternega jezika ter kulture prostovoljcev, osnove dela z računalnikom, kreativne in umetniške delavnice ipd. Evalvacija je potekala ves čas trajanja projekta. Prostovoljca sta se redno srečevala s svojim mentorjem in koordinatorjem, s katerima sta prek pogovora ocenjevala svojo integracijo v organizacijo in okolje ter svoj napredek.

Projekt je prek dela z maroškimi ženskami spodbudil osebni razvoj prostovoljcev, prisotnost prostovoljcev v Maroku pa je spodbudil razvoj organizacije Jossour in Centra za državljanstvo za maroške ženske ter njunih mladih članov in članic. Projekt in aktivnosti prostovoljcev so bili promovirani na spletni strani gostiteljske organizacije, v lokalnem tisku in televiziji ter prek drugih spletnih orodij.

Osvajanje mesta (mladinske akcije v javnem prostoru) (KUD Ljud)

Prostovoljke so bile aktivno vključene v projekte gostujoče organizacije, ki večinoma zadevajo vprašanja možnosti vsem dostopne umetnosti v javnih prostorih in grajenje skupnosti skoznjo v smislu preseganja rasizma, predsodkov, spodbujanja strpnosti ter preseganja konfliktov. 18-mesečni projekt je sledil viziji smiselnega in vsebinskega povezovanja različnih umetniških področij in družbeno-aktivističnih dejavnosti za »male« ljudi z ulice ter alternativne kulture s strokovnim vodstvom, že v zasnovi projekta pa je bilo načrtovano, da bodo prostovoljke aktivno vključene v vse dejavnosti, sprva v kontekstu spoznavanja z organizacijo, naravo dela in tovrstnega gledališča, pozneje pa naj bi bile pri svojih nalogah vse samostojnejše. Poleg navedenega je bila za prijavitelja pomembna motivacija za izvedbo projekta tudi vzpodbujanje prostovoljnega dela, saj vidijo v projektu EVS možnost svojevrstnega poglobljenega, multikulturnega učenja, izmenjavo in pridobivanje izkušenj ter novih znanj tako za gostiteljsko organizacijo kot za prostovoljke.

Naloge prostovoljk Zande iz Latvije, Aline iz Izraela in Rebecce iz Danske so bile vezane na različne vidike gledališke produkcije v javnih prostorih. Gostiteljska organizacija od prostovoljk ni pričakovala predznanja s področja gledališča ali formalne izobrazbe, sta se pa od njih pričakovali ustvarjalnost ter pripravljenost za nabiranje novih znanj in izkušenj, predvsem pa aktivno zanimanje za teme, s katerimi se ukvarjajo v društvu, še posebej za neinstitucionalno kulturno-umetniško produkcijo. O prostih mestih so obvestili mlade, ki so se že sami zanimali za sodelovanje v društvu, objava pa je bila na voljo tudi v podatkovni bazi akreditiranih organizacij EVS. Prvi stik z zainteresiranimi prostovoljkami je gostujoča organizacija vzpostavila po e-pošti, pozneje so se v živo pogovarjali tudi prek spletnih orodij, vse pa so poskušali že pred začetkom službe čim jasneje informirati o aktivnostih in načinu dela. Vse tri prostovoljke so bile spodbujane, da v največji meri izrazijo lastno iniciativnost in ideje, saj je bil projekt oblikovan na način, da je vseskozi dopuščal dovolj odprtega prostora za lastno angažiranost.

Program službe EVS se je nanašal na umetnost v javnem prostoru, s poudarkom na gledališču. Prostovoljke so se med svojo službo EVS ukvarjale z raznovrstnimi delovnimi nalogami, ki so obsegale spoznavanje z igralskimi tehnikami in seznanjanje z gledališkimi prijemi, učenje mentorstva in pozneje mentorstvo na gledaliških delavnicah, koordinacijo in organizacijo delavnic, oblikovanje scenografije in kostumov ter sodelovanje na mednarodnih gledaliških dogodkih v različnih funkcijah (asistent scenograf, kostumograf, masker, igralec, organizator), priložnost pa so se imele spoznati tudi z organizacijskim delom tovrstne gledališke produkcije (organizacija umetniških dogodkov v javnem prostoru in seznanjanje s postopkom prijave na razpise, osnove projektnega vodenja, sodelovanje z mednarodnimi partnerji ipd.). Razmerje med obsegom posameznih nalog je bilo v pretežni meri pogojeno z željami in veščinami prostovoljk, tako sta se dve prostovoljki bolj poglobili v kreativno delo, eno pa je bolj zanimala organizacijska plat, še posebej Zanda in Alina, ki sta svojo službo EVS opravljali 12 mesecev, sta bili v drugi polovici službe pri projektih že precej samostojni in suvereni. Poleg obveznih usposabljanj EVS in tečaja slovenskega jezika so bile vključene tudi v številne delavnice s področja gledališke produkcije, vodenja gledaliških delavnic, kostumografije in scenografije ter uličnih performansov, med svojo službo pa so se imele priložnost udeležiti tudi gostovanj po Evropi in Aziji.

Prostovoljke so ob koncu projekta usvojile številna nova znanja z različnih področij: različnih igralskih in režijskih tehnik, mentorstva na gledaliških delavnicah, oblikovanja luči, zvoka in slike, organizacijskega dela (vsebinska, finančna, izvedbena raven organizacije dogodka v javnem prostoru) ter sodelovanja na mednarodnih gledaliških dogodkih v različnih funkcijah (asistent, scenograf, kostumograf, masker, izvajalec, organizator). Poleg tega so pridobivale tudi številne socialne veščine, kot so delo v skupini, samostojnost, odgovornost in strpnost. Vse tri so poročale, da so se med službo EVS tudi osebnostno razvile, pridobljeno znanje in izkušnje pa jim bodo prav prišli tudi v prihodnje. Tako se je Rebecca doma na Danskem odločila za nadaljnje izobraževanje na področju gledališča in gledališke scenografije, Zanda je v Latviji v sodelovanju s pošiljajočo organizacijo izvedla delavnice interaktivnega gledališča v javnem prostoru, s KUD Ljudom namerava projektno sodelovati tudi v prihodnje, Alina pa je ostala v Sloveniji in se pri gostujoči organizaciji KUD Ljud celo zaposlila.

EVS and tourism sustainable development (Razvojno informacijski center Bela krajina, Črnomelj)

Projekt je bil zastavljen kot 24-mesečni projekt, pri čemer je Razvojno informacijski center Bela krajina gostil tri prostovoljce iz Nizozemske, Madžarske in Španije. Projektna ideja, ki so si jo med svojo službo prizadevali uresničiti prostovoljci, je bila povezana z raziskovanjem (samo)zaposlitvenih možnosti v turizmu. Pridobivanje neformalnih izkušenj v turizmu in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev je bila osrednja nit službe EVS vseh treh prostovoljcev, hkrati pa so s svojim delom predstavljali zgled preostalim mladim, naj se aktivno vključijo v družbo ter naj ne bodo le nemi opazovalci. Projekt je sledil naslednjim ciljem: z dinamičnim in raznovrstnim projektnim delom povečati repertoar neformalnih izkušenj prostovoljcev, pridobivanje kompetenc v okviru razvoja turizma ter s tem, da prostovoljci spoznavajo naravne in kulturne značilnosti Bele krajine, razvijati nove oblike in tržne priložnosti trajnostno naravnanega turizma v regiji. Projekt je bil usmerjen v to, da prostovoljec prek projektnega dela odkriva svoje potenciale, izraža ideje in krepi ustvarjalnost ter na ta način izboljšuje svoje zaposlitvene možnosti.

Projekt je bil zastavljen na način zaporednega opravljanja službe EVS treh prostovoljcev iz treh različnih držav. Tako je Ruurdje iz Nizozemske opravljala službo od maja 2011 do konca avgusta 2011, Janos iz Madžarske od septembra 2011 do konca avgusta 2012, Christina iz Španije pa od novembra 2012 do konca aprila 2013. Gostiteljska organizacija je pošiljajoče organizacije in prostovoljce izbrala na podlagi objav v bazi akreditiranih organizacij. Iskali so resne, zavzete in samoiniciativne prostovoljce, odprte za inovacije, nove predloge in delo na terenu. Izbrali so jih napodlagi motivacijskih pisem, z njimi so opravili tudi telefonski pogovor, s prvo prostovoljko Ruurdje in njeno pošiljajočo organizacijo pa so se pred njeno prostovoljno službo celo v živo sestali.  

Prostovoljci iz Nizozemske, Madžarske in Španije so s svojimi idejami in projekti dopolnjevali delo gostiteljske organizacije na področju turizma v lokalnem okolju ter hkrati s svojimi novimi idejami nanj pozitivno vplivali. Prostovoljci so ob prihodu v novo okolje najprej spoznavali Belo krajino in njene turistične potenciale, na podlagi česar so nato podali svoj pogled na turizem in možnosti dodatnih vsebin ter predlagali nove ideje za določene izboljšave. Pri svojem delu so uporabljali inovativne načine raziskovanja in promocije Bele krajine ter turistične destinacije reke Kolpe – evropske destinacije odličnosti 2010. Predlagali so izboljšave spletnih strani, obiskali so obstoječe kolesarske in pohodniške poti ter napisali kritično oceno, kaj bi bilo treba še izboljšati. Velik del njihovih aktivnosti je predstavljalo urednikovanje lastnega videobloga. Vsi trije prostovoljci so namreč ob prihodu v uporabo prejeli kamero ter bili usposobljeni za delo z avdio in videomaterialom ter računalniško obdelavo tega materiala, od njih pa se je pričakovalo, da so redno opisovali svojo službo, projekte, aktivnosti, terensko delo, prireditve, ideje, pogovore z domačini ipd. ter jih na privlačen način promovirali, da so dosegli kar največ ljudi. Pri tem so prostovoljci pokazali nemalo kreativnosti in iznajdljivosti. Dogajanja in lastne dosežke so dodatno promovirali tudi na družbenih omrežjih, pripravljali pa so tudi večere EVS.

Prostovoljci so med trajanjem projekta skupaj posneli več kot 60 kratkih dokumentarnih filmov o lokalnem dogajanju, znamenitostih, zgodovini in naravno-kulturni krajini ter s tem obogatili repertoar videogradiva gostujoče organizacije, s samo pripravo videov in urednikovanjem videoblogov pa so se tudi veliko naučili. Na podlagi kritičnih ocen obstoječe turistične ponudbe so skupaj oblikovali tudi nekaj novih uporabnih idej in produktov, ki bodo dragoceni za nadaljnji razvoj turizma v regiji, odlično pa so se vključili tudi v lokalno okolje. Prizadevanja prostovoljcev za trajnostni razvoj turizma v Beli krajini ni ostal neopažen niti na nacionalni ravni, saj je madžarski prostovoljec Janos za svoje prizadevno delo v turizmu prejel »zahvalo za delovanje na področju promocije slovenskega turizma« od Slovenske turistične organizacije ter Direktorata za turizem in internacionalizacijo resornega ministrstva.

Step to Europe (Zavod Voluntariat)

Projekt Step to Europe, ki je 12 mesecev potekal v ukrajinskem mestu Sumi, je pripomogel k tesnejši navezi med mladimi iz Evrope in Ukrajine. Prostovoljka Ana je bila prek gostujoče organizacije Center za evropske iniciative vpeta v obstoječo mrežo mladinskih Evroklubov, ki so namenjeni pridobivanju in posredovanju informacij o delovanju EU, njenih programih in projektih ter o procesu evropske integracije, v katerega se med drugim vključuje tudi Ukrajina. Prostovoljka pa je prek svojega dela spoznavala drugačno kulturo, jezik, lokalno okolje in način življenja ter krepila svoje socialne in organizacijske kompetence glede delovanja nevladnih organizacij. Cilji projekta so bili neformalno izobraževanje prostovoljke, promoviranje programa Mladi v akciji, informiranje o EU in evropskih temah ter integraciji, spodbujanje državljanske participacije in sodelovanja mladine v skupnosti, pomoč ukrajinski mladini pri vzpostavljanju in vodenju lastnih mladinskih projektov, spodbujanje medkulturnega učenja ter pomoč pri razvoju strategij za večjo vključenost mladih z manj priložnostmi.

 Gostiteljska organizacija, Center za evropske iniciative, je iskala zavzete in energične prostovoljce, ki uživajo v delu z mladimi in so polni kreativnih idej. Na podlagi Aninega življenjepisa in motivacijskega pisma so z njo opravili še intervju prek spleta ter ob tem pozitivno ocenili njeno pripravljenost za prevzem iniciative pri izvajanju novih projektov znotraj okvira uveljavljenih mladinskih Evroklubov. Ana je bila spodbujana, da predlaga svoje ideje glede novih aktivnosti, ki so se – v okviru obstoječega projekta – prilagodile njenim interesom in potrebam, predvsem pa je pomagala izvajati že uveljavljene aktivnosti, katerih cilj je bil promocija evropskega državljanstva, prek njih pa se je tudi sama bolj počutila kot evropska državljanka. S svojo prisotnostjo in znanjem je bila pomembna dodana vrednost za delovanje Evrokluba.

Ana je bila v Ukrajini 12 mesecev, od začetka marca 2012 do konca februarja 2013. Glede na to, da je bilo delovanje obstoječe mreže mladinskih Evroklubov glavna dejavnost njene gostujoče organizacije, je največ časa svoje službe namenila vodenju Evroklubov po osnovnih in srednjih šolah v mestu, pri čemer je učencem in dijakom pomagala pri pripravi družabnih in kulturnih aktivnosti, šolam pomagala pri vzpostavljanju mednarodnih partnerstev z drugimi šolami, razvijala, vodila in predstavljala rezultate projektov, pomagala ukrajinski mladini pri vzpostavljanju lastnih mladinskih projektov tem pomagala pri pripravi in vodenju različnih aktivnosti, ki so se še posebno zgostile ob dnevu Evrope. Ob tem se je zavzeto lotila poučevanja slovenščine, sodelovala pa je tudi s sumsko državno univerzo, kjer je bila aktivna v debatnih klubih z mednarodnimi študenti in pomagala organizirati gostujoča predavanja, udeleževala pa se je tudi mladinskih. Ves čas svoje službe EVS je imela razgiban urnik, saj je poleg opravil v pisarni gostujoče organizacije veliko časa preživela na raznih promocijskih srečanjih, dogodkih, predstavitvah in delavnicah v šolah, mladinskih klubih, na univerzi in podobno.  

Projekt je privedel do dveh ključnih rezultatov. Prvi se nanaša na osebni in profesionalni razvoj prostovoljke, ki je pridobila znanje in sposobnosti komuniciranja v ruskem jeziku, organizaciji in vodenju delavnic, predavanj, debatnih krožkov na temo človekovih pravic, mednarodnih odnosov, kulturne raznolikosti, ekologije ipd., prek samoiniciativnosti, timskega dela, prizadevanja za kakovost, doslednosti, uvidevnosti do drugih in spoštovanja drugačnih mnenj pa je krepila tudi svoje socialne kompetence. S poučevanjem slovenščine je krepila tudi svoj materni jezik, tekoče pa se je naučila sporazumevati tudi v ruskem jeziku. Predvsem izkušnje iz dela z otroki in mladino ter vodenja neformalnih izobraževalnih dejavnosti so prostovoljki veliko pomenile, saj ji bodo pomagale pri uresničevanju načrtov glede iskanja službe s področja razvojnega in humanitarnega dela, tako v gostiteljski kot v pošiljajoči organizaciji, ki ji bosta pomagale pri nadaljnjih projektih v Sloveniji.

Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih