Za letošnji seminar multiplikatorjev sem izvedel na Uvodnem usposabljanju Eurodesk multiplikatorjev konec januarja na Movitu. Prijavo in sodelovanje so priporočili tistim multiplikatorjem, ki smo se mreži priključili v zadnjem času, da “iz prve roke” izvemo, kaj se od multiplikatorjev pričakuje, dobimo odgovore na naša vprašanja ter se spoznamo s koncepti informiranja mladih, hkrati pa spoznamo kolege iz drugih evropskih držav in z njimi izmenjamo izkušnje. Zavod Movit je kot krovna organizacija za Eurodesk v Sloveniji tja poslal enega predstavnika regionalnih partnerjev Eurodesk, v letošnjem letu sem bil izbran Marko Samec iz Pekarne Magdalenske mreže Maribor - Infopeke. 

Program seminarja je bil razporejen čez štiri dni, kar je med drugimi pozitivnimi stvarmi v zvezi z organizacijo, bilo za sodelujoče zelo hvaležno, saj je to pomenilo, da smo se lahko udobno in brez ihte namestili ter sveži in s polno močjo sledili seminarju ter zavzeto sodelovali na delavnicah in se res veliko naučili.

Prvi dan seminarja se je začel zgodaj popoldan s predstavitvenima nagovoroma dobrodošlice s strani Marite Kroice iz Izvršnega odbora Eurodeska ter predstavitvijo Eurodeska, ki jo je izvedla Audrey Frith, direktorica Eurodeska. Michalis Moschovakos (Evropska komisija) in Laura Popa (Evropski parlament) sta predstavila prihodnost razvoja strategij na področju mladinskega dela in politike v Evropski uniji, čemur je sledila delavnica, namenjena medsebojni predstavitvi udeležencev, ki smo se je udeležili vsi sodelujoči, tudi organizatorji.

Zastavljena je bila tako, da je po končani delavnici vsak od nas navezal stik in spoznal skoraj vse sodelujoče, kar ob 44 multiplikatorjih ter 12 organizatorjih res ni kar tako. Na ta način je bil začetni led prebit, vsi smo postali bolj zgovorni in sproščeni. Po kratkem odmoru smo bili razdeljeni v manjše skupine, sestavljene iz 5 do 7 članov, ki se med sabo predhodno nismo poznali.

Najprej so nam bile na kratko predstavljene vloge, ki naj bi jih multiplikatorji opravljali (svetovalec, motivator, mrežnik, pobudnik, komunikator, informator, iskalec virov ter izobraževalec) ter namen vaje, ki je sledila. Z vajo smo skupaj izpopolnili profil kompetenc, ki bi jih multiplikator moral imeti, kar bo posledično doseglo poenoteno razumevanje sodelujočih o namenu vloge multiplikatorja, krepitev skupne identitete, povečanje prepoznavnosti, izmenjavanje izkušenj in samostojen razvoj multiplikatorjev Eurodeska.

Za nalogo je vsaka skupina sestavila oglas za službo multiplikatorja, ki je moral vsebovati:
1. Naloge in odgovornosti dela (promocija mobilnosti mladih, prepoznavanje dobrih praks, krepitev Eurodesk mreže);
2. Spretnosti (komunikativnost, prilagodljivost, dobra splošna razgledanost, mednarodne izkušnje, iskanje “alternativnih” virov informacij);
3. Osebne kvalitete / lastnosti (odprte glave / brez predsodkov, razumevanje, taktnost); in 4. Vrednote (spoštovanje različnosti, “evropskost” in entuziazem).

Na podlagi rezultatov vaje bo iz odgovorov vseh skupin, končne evalvacije tega seminarja, rezultatov in smernic, ki so bile sprejete na lanskem seminarju ter tudi posameznih intervjujev ter dveh internetnih raziskavah (ena bo namenjena multiplikatorjem, druga nacionalnim koordinatorjem), ki bodo zajele vse trenutno sodelujoče v Eurodesku, Darko Marković razvil končni profil kompetenc za Eurodeskove multiplikatorje. Dan se je zaključil z mednarodnim večerom od druženju in predstavitvah posameznih sodelujočih držav.

V sredo, drugi dan seminarja, smo dopoldan preživeli na delavnici, na kateri smo se v novih skupinah preizkusili v reševanju različnih “študijskih” primerov, problemov, ki jih lahko kot multiplikatorji srečamo pri svojem delu. Popoldan pa smo porabili za “odkrivanje Bruslja, prestolnice Evrope”, čemur je sledil še zaseben obisk novega muzeja Hiša evropske zgodovine, ki se je odprl 6. maja. Dan smo zaključili v irski restavraciji in pubu s skupno večerjo.

Tretji dan seminarja je bil delovno najbolj intenziven in meni tudi najbolj zanimiv, saj smo po uvodnem polurnem predavanju z naslovom “Merjenje vpliva mladinskega dela”, ki ga je imela Annelies Stalpaert iz Eurodeska Združenega kraljestva in temu sledečim predstavitvam treh primerov dobrih praks (Time to Move in promocija mobilnosti iz Italije ter delo s šolami: Euroclasses iz Poljske) sodelovalni na dveh delavnicah, ki smo si jih izbrali že vnaprej, na podlagi vprašalnika, ki smo ga dobili pred samim seminarjem.

Na prvi delavnici (Informacijske in komunikacijske tehnologije) nam je Marita Kroica iz Latvije predstavila različne načine, kako v svojem delu k sodelovanju pritegniti mlade, svoje “občinstvo” oziroma uporabnike. Spoznali smo mnogo različnih elektronskih in spletnih orodij za popestritev in doseganje interaktivnosti pri predstavitvi lasnega dela, a žal ni bilo časa, da bi se s katero od metod tudi v praksi preizkusili, kar sem si sam zadal za “domačo nalogo”. Popoldan smo začeli še z drugo delavnico. Sam sem se udeležil delavnice Kako pritegniti mlade k oblikovanju in promociji mladinskih informacij, na kateri smo bili soočeni s petimi zanimivimi premisleki o internetni, spletni “resničnosti”, v kakršni dandanes živimo. Glede delavnic mi je žal samo, da se nisem mogel udeležiti tudi tretje, ki je obravnavala blagovne znamke in njihovo trženje na polju mladinskih informacijskih služb. Delavnicam sta sledili še dve kratki predstavitvi in sicer predstavitev ERYICA-e (Evropska mladinska informacijska in svetovalna agencija), ki jo je predstavila njena direktorica Eva Reina, Maria Alfonso, razvojna direktorica na Digital Leadership Institute pa nam je predstavila najbolj pereče težave, ki se trenutno pojavljajo na polju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v smislu ne-enakopravnosti spolov. Dan smo zaključili s kratko “možgansko nevihto” o izhodiščnih točkah morebitnih skupnih projektov za prihodnost.

Zadnji dan je, tako kot prvi, potekal v bolj sproščenem vzdušju, saj smo začeli z “odprtim prostorom” za dogovarjanja za različne nove pobude, mednarodne projekte, nadaljnjo izmenjavanje izkušenj, dobrih praks, idej za mreženje, čemur sta sledila evalvacija ter zaključek seminarja.

Moj vtis in ocena seminarja sta zelo pozitivna, predvsem kar se tiče organizacije, odnosa in delavnosti sodelujočih ter vzdušja, ki je trajalo vse štiri dni. Zaradi dejstva, da smo ves čas (razen seveda nočnih ur) preživeli skupaj, saj nas je velika večina sodelujočih bivala v istem hotelu, pa tudi vse obroke smo imeli skupaj, smo se lahko med sabo dobro spoznali ter izmenjevali izkušnje, dobre prakse, pa tudi dvome, pomisleke in težave, ki jih pri delu z Eurodeskom srečujemo. Vsi smo se strinjali, da pred seminarjem nismo najbolj vedeli, kakšne so skupne smernice, učinki ter namen dela v Eurodesku, kar pa je seminar do določene mere razjasnil. Vseeno je bilo izraženo upanje, da se bo to kmalu spremenilo, tudi s pomočjo priročnika (ki bo med drugim vseboval že omenjeni končni profil kompetenc multiplikatorjev) ki naj bi bil končan in objavljen v začetku leta 2018. Vsekakor bo takšen skupen, vseevropski priročnik z navodili veliko pripomogel h krepitvi prepoznavnosti Eurodeska ter enotnosti našega dela in skupne, močnejše evropske identitete. Edina stvar, ki je meni “manjkala” je bil organiziran čas, ki bi bil namenjen spoznavanju dela drugih multiplikatorjev – le to je bilo prepuščeno lastnim iniciativam posameznih udeležencev. Če bi vsak, v za to namenjenem času, delil svoje lastne izkušnje in delo z vsemi ostalimi, bi nam bilo marsikaj v zvezi z našim delom veliko prej, lažje in bolj jasno, hkrati pa se bi na ta način naučili različnih rešitev, ki jih uporabljajo drugi. Vsekakor pa je bil letošnji seminar za multiplikatorje zame zelo bogata izkušnja, ki me je veliko naučila, predvsem na praktičnem polju. Spoznal sem nove možnosti delovanja, za katere upam, da jih bom lahko kmalu uporabil pri svojem delu.

Marko Samec, Pekarna Magdalenske mreže Maribor