Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Dogodki

Trenutno ni aktualnih objav.

E-novice

Želite biti sproti obveščeni o vseh naših aktivnostih, novostih in dogajanjih?

Naročite se na naše e-novice!

Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027

25.07.2019

Članek je bil izvirno objavljen v 40. številki revije Mladje (avtor: Borut Cink)
Branje članka vam bo vzelo približno 15 minut.

Področje mladine tako kot področje izobraževanja, kulture in še veliko drugih področij velja za t. i. mehko področje evropske integracije. Zanje velja, da nimajo dovolj močnih osnov v pogodbah o Evropski uniji, da bi evropske institucije imele kakšne neposredne pristojnosti urejanja. Pogodba o delovanju EU (PES) v svojem šestem členu določa, da področje mladine spada med tista področja, kjer so pristojnosti EU omejene na spodbujanje sodelovanja držav članic in izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Šele Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) je področje mladine uvrstila med politike, nad katerimi ima pristojnost, skladno z načelom subsidiarnosti, tudi EU.

To v praksi pomeni, da je za razvoj mladinske politike na ravni EU ključno sodelovanje med državami članicami in evropskimi institucijami. Strategija EU za mlade, kot jo poznamo danes, temelji na treh ključnih dokumentih, ki so bili sprejeti med letoma 2001 in 2009. To so:

Priprava bele knjige Evropske komisije je bila posledica ocene Evropske komisije, da je potrebno sodelovanje na področju mladine poglobiti in okrepiti. Temu so se pridružile še nekatere države članice in člani Evropskega parlamenta v tistem obdobju. Končno besedilo bele knjige temelji na rezultatih širokega posvetovanja z mladimi, mladinskimi organizacijami, nacionalnimi mladinskimi sveti, državami članicami in raziskovalci s področja mladine.

Leta 2005 je bil sprejet Evropski mladinski pakt (EMP) kot eden izmed ključnih instrumentov za doseganje ciljev Lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Pomen EMP je potrebno prepoznati tudi v tem, da se je z njim želelo doseči večjo skladnost in konsistentnost različnih pobud na področju mladinske politike. Za razliko od bele knjige je pozornost usmeril na področja, ki imajo do neke mere večji vpliv na življenja (razvoj in osamosvajanje) mladih, kar je takrat predstavljalo pomemben korak k oblikovanju mladinske politike na evropski ravni. V obdobju veljavnosti Evropskega mladinskega pakta je bil s ciljem nadaljnje krepitve dialoga z mladimi vzpostavljen strukturirani dialog. Ta je do sprejema aktualne Strategije EU za mlade 2019–2027 predstavljal ključni mehanizem, s katerim so se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključevali v politični dialog z odgovornimi za mladinsko politiko.

Svet Evropske unije je novembra 2009 sprejel Resolucijo o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki je nadgradil obstoječi okvir evropskega sodelovanja na področju mladine. Določil je tri delovne cikle (2010–2012, 2013–2015 in 2016–2018), za vsak cikel pa več prednostnih nalog, ki so prispevale k uresničevanju splošnih in prednostnih ciljev evropskega sodelovanja na področju mladine. Izbira prednostnih nalog je bila oblikovana tako, da je omogočala sodelovanje med vsemi državami članicami ali tesnejše sodelovanje med omejenim številom držav.

Prenovljeni okvir je določil dva splošna cilja mladinske politike EU:

  • ustvariti več priložnosti in enake možnosti za vse mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter
  • spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost med vsemi mladimi.

Pripravljenost držav članic EU za krepitev sodelovanja na področju mladine se je odrazila tudi v razširitvi prioritetnih področij in ciljev prenovljenega okvira sodelovanja. Opredeljenih je bilo osem prioritetnih področij: (1) izobraževanje in usposabljanje, (2) zaposlovanje in podjetništvo, (3) zdravje in dobro počutje, (4) participacija, (5) prostovoljne dejavnosti, (6) socialna vključenost, (7) mladi in svet ter (8) ustvarjalnost in kultura.

Ugotovimo lahko, da se je mladinska politika na ravni EU v zadnjih 20 letih pospešeno razvijala, kar je posledica zunanjih dejavnikov (potreba po sistemskem naslavljanju problema osamosvajanja mladih in vključevanje mladinske problematike v okviru (post)lizbonskega procesa), kakor tudi v relativno hitrem in neustavljivem tempu iskanja skupnih smernic na področju oblikovanja in vodenja mladinske politike v evropskem prostoru, katerega gonilna sila je prav Evropska unija.

V tem obdobju so se vzpostavila temeljna načela mladinske politike na ravni EU, kot so medsektorski značaj mladinske politike, krepitev mladinske dimenzije v drugih sektorskih politikah, dojemanje mladih kot vira in ne problema, aktivna participacija mladih kot nujen predpogoj za kakršnekoli aktivnosti na tem področju ter oblikovanje mladinske politike, ki temelji na dokazih in dejstvih (angl. evidence-based policy). Ta načela so bila upoštevana tudi pri razvoju in pripravi aktualne Strategije Evropske unije za mlade 2019–2027.

Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade

Strategija EU za mlade predstavlja okvir za sodelovanje držav članic in evropskih institucij na področju mladinske politike EU za obdobje 2019–2027, ki temelji na resoluciji Sveta EU, sprejeti 26. novembra 2018. Temeljni namen nove strategije je, da v največji možni meri izkoristi potencial evropske mladinske politike v dobrobit mladih, njeni ključni cilji pa so spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju, podpora družbeni in državljanski angažiranosti mladih žensk in moških ter prizadevanje, da imajo vsi mladi zagotovljene potrebne vire za sodelovanje v družbi.

Proces priprave nove strategije je potekal na več ravneh. Evropska komisija je maja 2018 objavila obsežno poročilo o položaju mladih v Evropski uniji, ki temelji na treh evropskih poročilih o mladih, ki povzemajo rezultate in učinke izvajanja prenovljenega okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, in 41 indikatorjih, s katerimi EU meri najpomembnejše vidike življenja mladih. Skupaj s poročilom o položaju mladih v EU je bilo objavljeno tudi poročilo o rezultatih izvajanja odprte metode koordinacije na področju mladine v obdobju 2010–2018. Tretji ključni proces pa se je odvijal v zadnjem ciklu strukturiranega dialoga (2017–2018), v katerem so mladi oblikovali 11 evropskih ciljev mladih, ki predstavljajo njihovo vizijo za bodočo mladinsko politiko v Evropi. Rezultat omenjenih procesov in številnih usklajevanj, ki so potekala na evropski, nacionalni in lokalni ravni, je nova strategija EU za mlade, katere splošni cilji so:

  • mladim omogočiti, da postanejo arhitekti svojega življenja, skrbijo za osebni razvoj in rast do samostojnosti, okrepijo svojo odpornost in pridobijo življenjske spretnosti, da bodo kos spreminjajočemu se svetu;
  • mlade spodbujati, da postanejo aktivni državljani, zagovorniki solidarnosti in prinašalci pozitivnih sprememb, navdihnjeni z vrednotami EU in evropsko identiteto, in jim v ta namen zagotavljati potrebne vire;
  • izboljšati odločitve politike z vidika učinka teh odločitev na mlade v vseh sektorjih, zlasti v zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in socialnem vključevanju;
  • prispevati k odpravi revščine mladih in vseh oblik diskriminacije ter spodbujati socialno vključenost mladih;
  • izboljšati politične odločitve glede njihovega vpliva na mlade v vseh sektorjih, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialne vključenosti;
  • prispevati k izkoreninjenju revščine mladih in vseh oblik diskriminacije ter spodbujati socialno vključevanje mladih.

Evropska mladinska politika in vsi ukrepi, sprejeti v okviru strategije EU za mlade, bi morali biti trdno zasidrani v mednarodnem sistemu človekovih pravic. V vseh politikah in dejavnostih v zvezi z mladimi bi se morala uporabljati naslednja načela:

  • enakost in nediskriminacija;
  • vključenost;
  • participacija;
  • globalna, evropska, nacionalna, regionalna in lokalna razsežnost;
  • dvojni pristop (politike, namenjene izboljšanju življenja mladih, ne smejo biti nikoli omejene le na področje mladih).

Pomembne novosti, ki jih prinaša nova strategija, so:

  • imenovanje koordinatorja za mlade EU, ki bo skrbel za zastopanje stališč mladih pri Evropski komisiji;
  • nadgrajen model izvajanja strukturiranega dialoga, po novem imenovanega dialog mladih, ki bo bolje zaznaval probleme in zagotavljal širšo dostopnost do procesov posvetovanj tudi s pomočjo inovativnih oblik za posvetovanja;
  • spremljanje porabe evropskih sredstev, namenjenih mladim v različnih programih financiranja;
  • nadaljnja krepitev kakovosti, inovativnosti in priznavanja mladinskega dela ter vzpostavitev pogojev in spodbud za druge sektorje, da izkoristijo potenciale neformalnega učenja;
  • vzpostavitev bolj jasne povezave med izvajanjem mladinske politike EU in z njo povezanih aktivnosti v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Strategija EU za mlade se osredotoča na tri ključna področja ukrepanja, in sicer na tri besede: angažiranje, povezovanje, opolnomočenje, pri čemer si prizadeva za združeno izvajanje po sektorjih.

Angažiranje

V kontekstu razmisleka o prihodnosti Evrope je zdaj čas, da se prisluhne mladim in se jih opolnomoči, da lahko uresničijo svoje sanje.

Sodelovanje na ravni EU se bo osredotočalo na:

  • začetek izvajanja novega dialoga EU z mladimi, da bodo mladi iz različnih okolij lahko prispevali k odločitvam o politikah EU;
  • krepitev evropskega mladinskega portala kot digitalne enotne vstopne točke za mlade, prek katere lahko sodelujejo z EU;
  • povečanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju, vključno z dostopom do kakovostnih informacij, preverjenih z zanesljivimi viri, ter spodbujanje udeležbe na evropskih in drugih volitvah;
  • podpiranje »učenja udeležbe« in povečanje zanimanja za participativne ukrepe po vsej Evropi in širše prek programa Erasmus+.

Države članice se spodbuja, da se osredotočijo na:

  • spodbujanje dialoga in participativnih mehanizmov na vseh ravneh odločanja, na primer prek mladinskih svetov, z namenjanjem posebne pozornosti mehanizmom povratnih informacij in nagovarjanju mladih iz različnih okolij;
  • spodbujanje družbene in državljanske angažiranosti mladih, vključno z udeležbo v mladinskih organizacijah ali spletnim aktivizmom;
  • pomoč pri pripravi mladih za sodelovanje prek mladinskega dela, mladinskih parlamentov ali simulacij, ukrepov v zvezi z državljansko vzgojo in medijsko pismenostjo v sinergiji s formalnim izobraževanjem in javnimi organi.

Povezovanje

Strategija bo podprla priložnosti za mlade, da iz prve roke izkusijo izmenjave, sodelovanje in državljansko delovanje.

Sodelovanje na ravni EU se bo osredotočalo na:

  • povezovanje mladih po vsej Evropi in zunaj nje, vzpostavljanje mrež mladih iz različnih delov Evrope, virtualne izmenjave Erasmus+ in druge ukrepe iz programa Erasmus+: Mladi v akciji;
  • podporo izvajanju programa Evropska solidarnostna enota;
  • povečanje udeležbe v čezmejnih učnih mobilnostih v okvirih programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota s poudarkom na tistih, ki imajo manj priložnosti.

Države članice se spodbuja, da se osredotočijo na:

  • spodbujanje angažiranosti mladih za solidarnost: spodbujanje podpornih programov in krepitve zmogljivosti organizacij, dejavnih na tem področju, ozaveščanje o priložnostih in zagotavljanje informacij o pravicah in koristih pri prostovoljstvu ali opravljanju civilne službe. Države članice bi si pri oblikovanju nacionalnih programov morale prizadevati za dopolnjevanje in sinergijo s programom Evropska solidarnostna enota;
  • pregled in odpravo pravnih in upravnih ovir za čezmejno solidarnost na nacionalni ravni;
  • spodbujanje priznavanja izkušenj, pridobljenih s prostovoljstvom, in vrednotenje učnih izidov.

Opolnomočenje

Mladinsko delo mladim prinaša edinstvene koristi pri njihovem prehodu v odraslost ter jim hkrati zagotavlja varno okolje za krepitev samozavesti in neformalno učenje. Z mladinskim delom mladi pridobijo ključne kompetence in spretnosti, kot so timsko delo, voditeljstvo, medkulturne kompetence, vodenje projektov, reševanje težav in kritično mišljenje. V nekaterih primerih je mladinsko delo most do izobraževanja, usposabljanja ali dela, s čimer preprečuje izključenost.

Sodelovanje na ravni EU bo osredotočeno na izvajanje agende za mladinsko delo za kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela:

  • oblikovanje in razširjanje praktičnih zbirk orodij za kakovostno mladinsko delo;
  • podpiranje množičnih dejavnosti, ki obravnavajo priznavanje, inovacije in krepitev zmogljivosti področja mladine v programu Erasmus+;
  • podpiranje vzajemnega učenja in zbiranja dokazov o digitalnem mladinskem delu, spretnostih mladinskih delavcev in financiranju mladinskega dela.

Države članice se spodbuja, da se osredotočijo na:

  • izboljšanje kakovosti: orodja in sistemi za kakovost, ki se bodo uporabljali pri usposabljanju mladinskih delavcev, bi morali ustrezati spreminjajočim se življenjskim okoliščinam mladih in biti vključeni v širši pristop h kakovosti za opolnomočenje organizacij;
  • prilagajanje digitalnim priložnostim: zgradbo, načine in komunikacijske kanale mladinskega dela bi bilo treba prilagoditi digitalnemu svetu – uporabiti bi bilo treba tehnologijo in pedagoške prakse za povečanje dostopa in pomoč mladim pri obvladovanju digitalnih sredstev. Digitalno mladinsko delo bi moralo biti vključeno v usposabljanje mladinskih delavcev ter poklicne standarde in standarde o kompetencah za mladinsko delo, če obstajajo;
  • spodbujanje priznavanja: da se podpre vrednost mladinskega dela za mlade, ki so vključeni vanj, bi bilo treba razviti ustrezna in sprejeta orodja za priznavanje v skladu s Priporočilom Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter programom za razvoj znanj in spretnosti;
  • nagovarjanje vseh mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi: mladinsko delo ima edinstven potencial, da doseže najranljivejše in zajame njihove individualne potrebe.

Evropski cilji mladih so pomemben del nove strategije in predstavljajo vizijo za Evropo, ki mladim omogoča uresničitev njihovega celotnega potenciala. So sestavni del nove strategije, a niso pravno zavezujoči cilji. Mladi so opredelili in potrdili naslednjih 11 ciljev (več informacij o njih lahko preberete na spletni strani www.youthgoals.eu):

1. Povezati EU z mladimi
Cilj: Spodbujati občutek pripadnosti evropskemu projektu med mladimi in graditi most med EU in mladimi, da bi ponovno pridobili zaupanje in povečali participacijo.

2. Enakost vseh spolov
Cilj: Zagotoviti enakost vseh spolov in spolno občutljive pristope na vseh področjih življenja mladih.

3. Vključujoče družbe
Cilj: Omogočiti in zagotoviti vključitev vseh mladih v družbo.

4. Informacije in konstruktiven dialog
Cilj: Zagotoviti, da imajo mladi boljši dostop do zanesljivih informacij, ter podpirati njihovo sposobnost kritičnega vrednotenja informacij in njihovo vključevanje v konstruktiven dialog.

5. Mentalno zdravje in dobro počutje
Cilj: Doseči boljše duševno zdravje in odpraviti stigmatizacijo težav z duševnim zdravjem ter tako spodbujati socialno vključenost vseh mladih.

6. Korak naprej za podeželsko mladino
Cilj: Ustvariti razmere, ki bodo mladim omogočale uresničitev svojega potenciala na podeželju.

7. Kakovostna zaposlitev za vse
Cilj: Zagotoviti dostopen trg dela z možnostmi, ki vodijo do kakovostnih delovnih mest za vse mlade.

8. Kakovostno učenje
Cilj: Povezati in izboljšati različne načine učenja, da se mlade pripravi na soočanje z izzivi stalno spreminjajočega se življenja v 21. stoletju.

9. Prostor in participacija za vse
Cilj: Okrepiti demokratično participacijo in avtonomijo mladih ter zagotoviti namenske prostore za mlade na vseh področjih družbe.

10. Trajnostna zelena Evropa
Cilj: Ustvariti družbo, v kateri so vsi mladi okoljsko aktivni, izobraženi in sposobni ustvarjati spremembe v svojem vsakdanjem življenju.

11. Mladinske organizacije in evropski programi
Cilj: Zagotoviti vsem mladim enak dostop do mladinskih organizacij in evropskih mladinskih programov in s tem graditi družbo, ki temelji na evropskih vrednotah in identiteti.


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih