Aktivnosti programa Erasmus+: Mladi v akciji vplivajo na odnos udeležencev do družbe in okolja, na njihovo mednarodno mreženje ter učni in profesionalni razvoj. To je pokazala raziskava učinkov izvajanja programa, ki je vključila udeležence pri nas prijavljenih projektov. Udeleženci so se opredeljevali glede svojega strinjanja z različnimi trditvami, ki smo jih razvrstili v področja mednarodno mreženje, učni in profesionalni razvoj ter družbeno, okoljsko in politično ravnanje.

Največ udeležencev pri nas prijavljenih projektov, ki so bili vključeni v raziskavo, je prepoznalo učinke na mednarodno mreženje (povprečje med trditvami 79,77 %) in tudi na profesionalni razvoj (povprečje med trditvami 77,75 %), medtem ko je precej manjši povprečni delež udeležencev (40,1 %) zaznal tudi pozitivne učinke na njihovo družbeno, politično in okoljsko ravnanje. Pri razvrščanju področij smo si pomagali s povprečnimi deleži po področjih razvrščenih trditev udeležencev. Vendar pa takšna povprečja nimajo poglobljene izrazne moči, zato je bolj smiselno pogledati manj in bolj uspešne učinke (trditve) znotraj posameznih področij.

Največ udeležencev je prepoznalo učinke projektov na mednarodno mreženje in dojemanje tujine. Skoraj devet od desetih udeležencev je z udeležbo v projektu spoznalo ljudi iz drugih držav, s katerimi so bili še vedno v stiku in/ali so nameravali svoje novo vzpostavljene mreže tudi ohranjati. Zaradi projekta so se štiri petine kasneje lažje same gibale v tujih državah. Tri četrtine udeležencev je prepoznalo koristnost novih stikov za svojo dejavnost v družbenem ali političnem življenju in/ali kovalo načrte za študij, delo ali življenje v tujini, skoraj vsak sedmi od desetih udeležencev pa je razmišljal o razvoju skupnih aktivnosti z novimi stiki.

Podobni deleži udeležencev se strinjajo z učinki na učni in profesionalni razvoj. Kar devet desetin udeležencev je zaradi udeležbe v projektu nameravalo okrepiti svoje znanje tujih jezikov in/ali izkoristiti nadaljnje učne priložnosti v povezavi z neformalnim izobraževanjem. Skoraj šest sedmin udeležencev je načrtovalo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje in/ali je bolje spoznalo, katere kompetence želijo razvijati. Več kot tri četrtine udeležencev je vzpostavilo stike z ljudmi, ki so bili koristni za njihov profesionalni razvoj, sedem od desetih pa jih je zaradi udeležbe v projektu razvilo bolj jasno predstavo o svojih kariernih ciljih. Skoraj prav toliko udeležencev je boljše prepoznavalo svoje dejanske karierne možnosti in verjelo v izboljšanje svojih zaposlitvenih zmožnosti, vsaj tri petine pa si je bolj jasno predstavljalo svojo nadaljnjo izobraževalno pot.

Manj izraziti pa so po mnenju udeležencev učinki udeležbe v projektu na njihovo družbeno, politično in okoljsko ravnanje. Zaradi udeležbe v projektu se je pri treh petinah udeležencev povečalo spoštovanje kulturne raznolikosti. Skoraj polovica udeležencev se je zaradi projekta (bolj) nameravala včlaniti v politično ali družbeno gibanje, še malo manj pa jih je nameravalo prispevati k razvoju mladinske politike, zaradi udeležbe bolj čutilo evropsko identiteto, postalo bolj informiranih o evropskih zadevah in/ali aktivneje podpiralo vključevanje ljudi z manj priložnostmi. Samo okoli tretjina udeležencev se je zaradi udeležbe več ukvarjala s prostovoljskimi dejavnostmi oziroma se bolj angažirala v civilni družbi, malo manj kot tretjina pa jih je bolj prispevala k varovanju okolja. Malo manj kot petina udeležencev pa je zaradi svoje udeležbe tudi bolj aktivno sodelovala v demokratičnem in političnem življenju.

Na takšne rezultate je verjetno vplivalo več dejavnikov. Medtem ko smo pri prvih dveh področjih (mednarodno mreženje ter učni in profesionalni razvoj) udeležence spraševali o učinkih, ki jih večinoma neposredno in intenzivneje občutijo v krajšem obdobju po koncu aktivnosti (včasih pa po daljšem času žal tudi izzvenijo), so v tretjem področju (družbeno, politično in okoljsko ravnanje) zajeti učinki, katerih krepitev nastopa bolj subtilno in v daljšem časovnem obdobju. Udeleženci kratkoročnih in tudi dolgoročnih aktivnosti programa (npr. nekdanji EVS oziroma prostovoljski projekti) za razumevanje in refleksijo teh učinkov pogosto potrebujejo več časa od preteka aktivnosti oziroma kontinuirano vključenost v aktivnosti programa v daljšem obdobju. Obenem to področje zajema odnos do vrednot oziroma dejavnosti, ki so pri mladih lahko na visoki stopnji in/ali v intenzivnem procesu razvoja, zato udeležba na eni aktivnosti nanje nima nujno zaznavnega učinka.