Avtorja: Tomaž Deželan, Marko Majce, Nina Vombergar

Uvod 

V pričujočem poročilu bomo na kratko povzeli ugotovitve naših raziskav v okviru projektov Research project on the role of digitalisation in youth work and non-formal learning in the context of the European youth programmes (RAY-DIGI) in SNAC Digital Youth Work, Work Package 4 “New practices for online youth work”, ki sta se nanašali na digitalizacijo mladinskega dela in ki smo ju izvedli v letih 2022 in 2023. Pri tem smo uporabljali naslednje pristope in metode: pregled relevantnih strateških dokumentov in zakonodaje, pregled sekundarnih virov, študije primerov in poglobljene intervjuje. Intervjuje smo izvedli z osmimi mladinskimi delavci iz osmih organizacij, ki so izvajali mladinsko delo v digitalnem okolju v času pandemije (in ga mogoče še izvajajo) in ki smo jih na podlagi pregleda aktivnosti identificirali kot primere dobrih praks digitalnega mladinskega dela. Poročilo podaja odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja: 1) Kako sta digitalizacija in tehnološki razvoj obravnavana v nacionalnih mladinskih politikah in strategijah ter v drugih relevantnih dokumentih? 2) Ali obstajajo oziroma kateri so okviri digitalnega mladinskega dela skupaj z okviri za samoocenjevanje digitalnega mladinskega dela na nacionalni ravni? 3) Katere dobre prakse prepoznamo in kakšne so njihove značilnosti? Po izvedenih analizah v naslednjem delu podajamo splošno oceno digitalnega mladinskega dela, v zadnjem delu pa naštevamo nekaj priporočil kot odgovor na vprašanje, kako izboljšati kakovost in obseg mladinskega dela v nacionalnih okvirih, pri čemer se priporočila nanašajo tako na politične odločevalce kot tudi izvajalce mladinske politike.   

Poročilo se v prvem poglavju ukvarja s strateškimi dokumenti, zakonodajo in drugimi relevantnimi dokumenti s tega javnopolitičnega področja. V drugem poglavju podajamo pregled omejenega števila najnovejših raziskav, ki so se ukvarjale z digitalizacijo v različnih okvirih in z različnimi razsežnostmi mladinskega dela. Analiza primerov dobrih praks v Sloveniji predstavlja tretje poglavje, v naslednjem pa poročilo sklene z analitičnim povzetkom ter priporočili za dvig kakovosti in obsega mladinskega dela v Sloveniji.   

Okviri digitalnega mladinskega dela 

Strateški in zakonodajni dokumenti v tem poglavju zadevajo mladinski sektor kot celoto ali pa se ga dotikajo obrobno, a zavezujoče in z neposrednim vplivom na digitalizacijo in tehnološke okvire mladinskega dela. Poleg nacionalnih dokumentov nabor dopolnjujejo ustrezni evropski dokumenti, ki so plod križanja mladinskega dela ter digitalizacije ali pa se tega presečišča lotevajo enostransko. Nacionalni dokumenti obsegajo Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22), Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2020 in 2021, Digitalno Slovenijo – Strategijo razvoja informacijske družbe (2016), nato pa še Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30), Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28) in končno Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Analizirani evropski dokumenti pa so naslednji: eEurope 2002 (2000), Developing digital youth work (2018), Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (2020), Digitalni kompas do leta 2030 (2021) ter Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027). 

Nacionalni normativni okviri

V Sloveniji ni posebnega uradnega dokumenta, ki bi obravnaval mladinsko delo, vendar je digitalizacija mladinskega dela vključena v več drugih dokumentov. V Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22)1 sta informacijska in digitalna pismenost omenjeni kot ključni za uspešno kariero in aktivno udeležbo v družbi (ReNPM13–22, 2013). Strategija poudarja pomen informacijske in digitalne pismenosti za zagotavljanje kakovosti življenja tako na področju zaposlitve kot tudi na vseh ostalih življenjskih področjih. Digitalna pismenost je prepoznana kot ena izmed ključnih kompetenc posameznika. 

Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2020 in 20212 v Prioritetnem podpodročju 4 (izboljšanje kakovosti izobraževanja na vseh izobraževalnih stopnjah) v ukrepu/instrumentu 'Vključevanje uporabe IKT v visokošolskem pedagoškem procesu' predpostavlja javni razpis, katerega namen je »vključevanje didaktične uporabe IKT v visokošolski pedagoški proces za podporo ter spodbujanje posodobljenih, inovativnih in prožnih oblik poučevanja in učenja«. Ob tem poudarja, da je v javnem visokem šolstvu cilj »posodobitev visokošolske didaktike s preudarno uporabo IKT in prehodom na digitalno izobraževanje z namenom povečanja kakovosti lastnega delovanja visokošolskih zavodov, krepitve prenosa kompetenc na študente ter hitrejšega in vidnejšega prispevka k uspehu gospodarstva in širše družbe«. 

Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe (2016)3 je glavni nacionalni strateški dokument za digitalno rast. Strategija poziva k sprejetju ukrepov za odpravo največjih razvojnih vrzeli, da bi pospešili vsesplošno digitalno preobrazbo, povečali konkurenčnost države in sektorja IKT, digitalizirali družbo, ustvarili in zgradili digitalno infrastrukturo, povečali kibernetsko varnost ter spodbudili rast vključujoče informacijske družbe. 

Digitalno mladinsko delo pa je posredno omenjeno v vsaj dveh strateških dokumentih. Prvi je Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30)4, ki poudarja pomen »digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, učenja, raziskovanja in inoviranja, kar bo pomembno vplivalo na delovanje visokošolskih ustanov« in je skladen z vizijo Evropske komisije za leto 2030. Nato pa je tu še Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28)5, ki v razdelku 'Specifični cilj 1: Promocija duševnega zdravja in preventiva težav duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in lokalnih okoljih' vključuje ukrep, s katerim se želi preprečevati škodljiva uporaba digitalnih medijev s strani otrok in mladostnikov: »Priprava priporočil in ukrepov za vzgojo in varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov v dobi digitalnih medijev s ciljem preprečevanja nekemičnih zasvojenosti (igranje računalniških igric, igranje iger na srečo, družabna omrežja).« 

Pomen razvijanja digitalne pismenosti, e-demokracije, zavedanja o pomenu IKT in interneta poudarja tudi Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023.6 V njej je med drugim poudarjeno, da povezane in razvite nevladne organizacije ter kakovostno in trajnostno prostovoljstvo zagotavljajo tudi »enakopravno vključevanje vseh generacij v evropsko digitalno družbo«.  

Evropski normativni okvir

V širšem evropskem kontekstu je eden temeljnih dokumentov, ki obravnava mladinsko delo v digitalni dobi, akcijski načrt eEurope 2002 – An information society for all (Evropska komisija, 2000a). Akcijski načrt eEurope 2002, ki je bil potrjen na vrhu v Feiri junija 2000 kot pomemben sestavni del lizbonske strategije, obsega vrsto akcijskih področij, namenjenih hitrejšemu vstopu Evrope v informacijsko družbo. Pobuda 'Evropska mladina v digitalno dobo' je namenjena spodbujanju uporabe interneta in digitalne tehnologije v evropskih šolah ter razvoju novih znanj in spretnosti. Komisija je akcijski načrt za e-učenje sprejela zaradi ključne vloge, ki jo ima e-učenje pri doseganju ciljev akcijskega načrta eEurope 2002. 

Digitalno mladinsko delo je obravnavano tudi v publikaciji Developing digital youth work (Evropska komisija, 2018a), v kateri je strokovna skupina Evropske komisije uskladila opredelitev digitalnega mladinskega dela, pripravila priporočila za države članice in opredelila primere dobrih praks pri praktični uporabi digitalnega mladinskega dela v državah EU. Cilji digitalnega mladinskega dela so enaki ciljem mladinskega dela. Vedno jih je treba podpirati z uporabo digitalnih medijev in tehnologije. Digitalno mladinsko delo se lahko izvaja osebno, prek spleta ali mešano. Tehnologija in digitalni mediji se lahko pri mladinskem delu uporabljajo kot orodje, dejavnost ali vsebina. 

V dokumentu Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (2020) Evropska komisija (2020b) predstavlja svojo vizijo evropske družbe, ki jo poganjajo digitalne inovacije, ki izboljšujejo kakovost življenja državljanov. V njem so postavljeni tudi temelji za več drugih »ukrepov«, ki jih Evropska komisija predvideva na področju digitalizacije v naslednjem desetletju. Komisija je za naslednjih pet let opredelila tri glavne cilje, s katerimi želi zagotoviti, da bodo digitalne rešitve pomagale Evropi pri utiranju lastne poti k digitalni preobrazbi. Ti cilji so: (1) tehnologija, ki deluje za ljudi, (2) pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo ter (3) odprta, demokratična in trajnostna družba. Prednostna naloga, ki zadeva različne vidike razvoja in uporabe osebnih tehnologij, je še posebej pomembna za mladinsko delo. 

V strateškem predlogu Evropske komisije, imenovanem Digitalni kompas do leta 2030 (Evropska komisija, 2021), so opisana štiri ključna načela, ki opredeljujejo digitalno preobrazbo EU. Drugi dve sta namenjeni digitalni preobrazbi podjetij in javnih storitev, medtem ko sta prvi dve osredotočeni na digitalne zmogljivosti v infrastrukturah, znanju in spretnostih. Osredotočenost na znanja in spretnosti je zelo pomembna za mladinsko delo. 

Cilj novega političnega prizadevanja Evropske unije (EU), imenovanega Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) (Evropska komisija, 2020a), je spodbujati učinkovito in dolgoročno preoblikovanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah EU za digitalno dobo. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje nadgrajuje prvi akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2018–2020) (Evropska komisija, 2018c) in je glavni dokument, ki usmerja uvajanje digitalnega izobraževanja v Evropi in tudi v Sloveniji. 

Digitalni kompetenčni okviri

Med druge relevantne dokumente se uvrščajo predvsem digitalni kompetenčni okviri, ki jih je oblikovala Evropska komisija. S temi dokumenti komisija pomembno tlakuje pot enotnemu in vzajemnemu pogledu na razvoj vseh subjektov v Evropski uniji, saj nagovarja posameznike, ustanove, podjetja in politične odločevalce. Pri tem je posebna skrb posvečena tudi razvoju digitalnih kompetenc znotraj posameznih javnopolitičnih sektorjev in posameznim družbenim skupinam. V nadaljevanju poročilo podaja nekaj osnovnih potez zadnje izvedenke splošnega kompetenčnega okvira DigComp 2.2, nato pa se na kratko zadrži še pri DigCompOrg, namenjenemu organizacijam, ter pri DigCompEdu, ki je namenjen izobraževalcem. Zadnja dva kompetenčna okvira sta tako v pomembni meri ključna za mladinske delavce in organizacije mladinskega dela. 

Evropska komisija je oblikovala okvir digitalnih kompetenc DigComp 2.2 (2022)7 za državljane, da bi povečala stopnjo digitalne pismenosti (Vuorikari idr., 2022). Uporablja se lahko kot orodje za ocenjevanje lastne ravni digitalnih kompetenc, določanje učnih ciljev in iskanje možnosti usposabljanja. Zadnji dve značilnosti sta lahko še posebej pomembni pri organizaciji dejavnosti mladinskega dela. 

DigComp je zdaj del privzetega evropskega življenjepisa Europass (Europass, b. d.). DigComp 2.2 navaja pet temeljnih kompetenc:  

1. postopek iskanja, zbiranja, analiziranja in upravljanja podatkov in digitalnega gradiva, ki je znan kot informacijska in podatkovna pismenost; 

2. komuniciranje in sodelovanje, ki vključuje smernice spletnega vedenja, deljenje, aktivno državljanstvo in sodelovanje prek digitalne tehnologije;  

3. produkcija, umeščanje in ustvarjanje digitalnega gradiva, razumevanje avtorskih pravic in licenc ter programiranje;  

4. varnost, ki vključuje varovanje tehnologije ter varstvo pravic posameznikov do zasebnosti, zdravja in okolja;  

5. obravnavanje problemov, ki vključuje iskanje rešitev za tehnološka vprašanja, prepoznavanje potreb in digitalnih delitev ter uporabo digitalne tehnologije na nove načine. 

Okvir DigCompOrg (Evropska komisija, b. d.) za digitalne spretnosti za organizacije je lahko koristen tudi za institucije, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. Izobraževalne ustanove ga lahko uporabijo kot pomoč pri razmisleku o svoji uspešnosti pri vključevanju in učinkoviti uporabi digitalne učne tehnologije. Lahko se spremeni, da ustreza edinstvenim okoljem, v katerih delujejo izobraževalne ustanove, posredniki ali razvijalci projektov (npr. lahko se dodajo elementi, podelementi ali deskriptorji, specifični za posamezne sektorje). 

DigCompOrg je dodatek k obstoječim okvirom in tehnologijam, ki se uporabljajo za določene cilje. Njegova ključna cilja sta (1) podpirati samorefleksijo in samoocenjevanje izobraževalnih organizacij pri postopnem povečevanju njihove vključenosti v digitalno učenje in pedagogiko; (2) pomagati nosilcem odločanja (na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni) pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju politik, pobud in programov za vključevanje digitalnih učnih tehnologij v sisteme izobraževanja in usposabljanja. 

Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev DigCompEdu (Redecker, 2017) je še en pomemben okvir za usmerjanje mladinskega dela. Izobraževalcem v Evropi daje širok referenčni okvir, ki pomaga pri rasti določenih digitalnih zmožnosti, ki so nujno potrebne zaradi razvoja primernejše pedagogike (Henderson, 2020). DigCompEdu je namenjen izobraževalcem na vseh ravneh izobraževanja, vključno s splošnim in poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, izobraževanjem invalidov in neformalnim učenjem, od predšolskega do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Okvir predlaga dvaindvajset ključnih kompetenc, razdeljenih na šest področij, da bi ponazoril in opisal digitalne kompetence, ki so edinstvene za izobraževalce: poklicno delovanje; digitalni viri; poučevanje in učenje; vrednotenje; opolnomočenje učečih se; vodenje in podpora učečim se pri pridobivanju digitalnih kompetenc.  

Na kratko lahko povzamemo, da je komisija razvila digitalne kompetenčne okvire, kot sta DigComp 2.2 za državljane in DigCompOrg za organizacije, ki so pomembni za mladinsko delo. DigComp 2.2 poudarja informacijsko pismenost, komuniciranje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost in reševanje problemov. DigCompOrg pomaga organizacijam pri učinkoviti uporabi digitalne tehnologije. Poleg tega je tu še DigCompEdu, namenjen izobraževalcem, ki pokriva digitalne kompetence kot podlago za sodobno pedagogiko. 

Pregled nekaterih relevantnih ugotovitev  

V tem poglavju poročilo podaja kratek pregled novejših raziskav o digitalnem mladinskem delu in mladih. Gre za štiri razsežnosti tega področja, ki so: odnos do digitalnega mladinskega dela, digitalne spretnosti in znanja mladih, okvir in cilji lokalnega digitalnega mladinskega dela ter učinki projektov Erasmus+: Mladi v akciji. Pri tem so študije črpale podatke iz mednarodnih ali nacionalnih okolij. Obsežna raziskava o mladih v Sloveniji Mladina 2020 se je digitalnega mladinskega dela dotaknila le obrobno, saj je bila zasnovana pred obdobjem pandemije covida-19, ga pa omenja med priporočili v 10. poglavju o uporabi IKT in spleta med mladimi (Lavrič in Deželan, 2021).

Digitalno mladinsko delo ni nov koncept, vendar je obseg digitalizacije v družbi danes večji kot kdajkoli prej. Leta 2019 so avtorji v zborniku Digitalisation and Youth Work v svoj koncept zajeli tako rabo digitalnih medijev in tehnologij kot orodja, dejavnosti ali vsebine v mladinskem delu. Inovacije, kot so umetna inteligenca, razširjena resničnost (AR), virtualna resničnost (VR) in internet stvari (IoT), bodo vplivale na mladinsko delo, pri čemer se že uporabljajo primeri, kot so chatbot za mladinsko svetovanje, digitalne igre in pametne naprave za bolj fleksibilno uporabo mladinskih centrov (Lauha in Nõlvak, 2019).

Odnos do digitalnega mladinskega dela 

Empirični podatki o dojemanju in odnosu do digitalnega mladinskega dela so zaenkrat še skopi. Eden izmed prispevkov, ki se ukvarja s to temo, je Perceptions of Digital Youth Work (Siurala, 2022). Avtor je dojemanje digitalnega mladinskega dela analiziral na podlagi vprašalnika, ki ga je na dveh konferencah o mladinskem delu (na Švedskem – KEKS Annual Conference, 11.–13. maj 2022, Göteborg – ter v Sloveniji – InterCity Youth Conference, 27.–29. junij 2022, Ljubljana) izpolnilo 115 predstavnikov mladinskega sektorja, večinoma mladinskih delavcev (pa tudi predstavnikov vlad, nacionalnih agencij in raziskovalcev), ki so se udeležili konferenc. Namen raziskave je bil prepoznati ključna pojmovanja in poudarke digitalnega mladinskega dela, s katerimi se anketiranci (mladinski akterji na terenu) poistovetijo. Najpogosteje izbrana je kritična digitalna pismenost, tej pa sledi varnost na internetu. Avtor ugotavlja, »da se mladinsko področje zgolj močneje zavzema za kritično digitalno pismenost, kot pa da bi bilo v ospredju digitalnega razvoja« (Siurala, 2022, str. 7), hkrati pa ugotavlja, da se mladi in mladinski delavci premalo zavedajo tveganj, težav in pasti digitalizacije. Glede razlik med udeleženci obeh konferenc avtor ugotavlja, da so udeleženci konference v Sloveniji v višji meri poudarjali varnost na internetu kot udeleženci konference na Švedskem, medtem ko so slednji dali nekoliko večji poudarek na razvoj digitalizacije.   

Digitalne spretnosti in znanja mladih 

Po podatkih Evropske komisije – Indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI 2019 (Evropska komisija, 2019a) – je imelo 57 % evropskih državljanov v letu 2019 osnovne digitalne spretnosti in znanja (v Sloveniji 53 %, Evropska komisija, 2019b). V naslednjih dveh letih se je po podatkih indeksa DESI 2022 (Evropska komisija, 2022a) odstotek evropskih državljanov, ki imajo osnovne digitalne spretnosti, zmanjšal na 54 % (v Sloveniji na 50 %, Evropska komisija, 2022b). Po podatkih Eurostata (2021) ima 71 % mladih (16–29 let) osnovne digitalne spretnosti in znanja, medtem ko je v Sloveniji takih mladih 60 %. Na drugi strani pa je imelo po podatkih Eurostata (2019) več kot 90 % evropskih državljanov z izobrazbo na področju IKT – torej tistih z zelo dobrimi digitalnimi veščinami in spretnostmi – redno zaposlitev. Slovenija se je po indeksu DESI leta 2019 umeščala na 16. mesto (izmed 28 držav članic EU), leta 2022 pa na 11. mesto (med 27 državami).  

Digitalne veščine lahko opolnomočijo tudi ranljive skupine mladih (npr. mlade invalide), da se aktivneje vključijo v različne družbene in politične procese. Kljub temu pa podatki kažejo, da niso vsi mladi s posebnimi potrebami oziroma vsi mladi invalidi deležni koristi uporabe IKT, zaradi česar težje dostopajo do informacij, izobraževalnega sistema, trga dela itd. Poročilo Združenih narodov UN Disability and Development Report – Realizing the SDGs by, for and with persons with disabilities (Združeni narodi, 2019) poudarja, da so digitalne vrzeli med invalidi in neinvalidi še vedno velike, saj številne tehnologije niso cenovno dostopne invalidom ali pa ne vsebujejo primernih prilagoditev za invalide.

López Peláez idr. (2020) poudarjajo pomen digitalnih veščin pri interakcijah med mladimi in mladinskimi delavci ter prepoznavajo pospešek pri digitalni preobrazbi v času epidemije covida-19, saj so se univerze in konference za mladinsko delo preselile na splet. Digitalne veščine so bistvene za zaposlitvene možnosti mladih in za učinkovito delo mladinskih delavcev. Vendar obstaja vrzel med digitalnimi veščinami, ki jih zahteva trg dela, in tistimi, ki jih imajo mladi in mladinski delavci. Digitalno mladinsko delo vključuje digitalna orodja v prakse mladinskega dela, kar zahteva njihovo vključitev tudi v izobraževanje za mladinsko delo. Mladi kot digitalni domorodci obsežno uporabljajo IKT v svojem vsakdanjem življenju, kar jim prinaša konkurenčne zaposlitvene prednosti, vendar se soočajo tudi z izzivi, kot sta odvisnost od tehnologije in spletno nadlegovanje.

Avtorji López Peláez idr. (2020) povzemajo DESI, ki razkriva različne ravni digitalnih veščin po Evropi, kjer marsikatere države članice beležijo zaostanek. V Španiji so se digitalne veščine mladih izboljšale, vendar ne dovolj, da bi zadovoljile zahteve trga dela, kjer se pogosteje uporablja internet. Tako za Španijo predlagajo, da naj bi mladi in mladinski delavci delovali kot vzajemni gonilniki digitalne preobrazbe. Potrebni so novi programi usposabljanja, prilagojeni potrebam, in vzpostaviti je treba sisteme za merjenje razvoja digitalnih veščin. Kljub obstoječi vrzeli v digitalnih veščinah obstajajo pomembne priložnosti za prihodnji napredek s ciljnimi izobraževalnimi pobudami in izboljšanimi programi digitalnega usposabljanja.

Lokalno digitalno mladinsko delo – okvir in cilji 

Poročilo o digitalizaciji lokalnega (občinskega) mladinskega dela in digitalnem mladinskem delu Digitalisation of Municipal Youth Work in 2021 (Verke, 2021) preučuje digitalizacijo mladinskega dela na lokalnem oziroma občinskem nivoju skozi pet tem: 1) odnos do digitalizacije, 2) uporaba digitalizacije, 3) digitalne kompetence, 4) izzivi in priložnosti digitalizacije ter 5) strateški razvoj digitalizacije. V poročilu je obravnavan tudi razvoj digitalizacije občinskega mladinskega dela med letoma 2019 in 2021, pri čemer je posebna pozornost namenjena učinkom pandemije covida-19. Za namene raziskave je bilo med septembrom in oktobrom 2021 skupno anketiranih 907 posameznikov, tj. občinskih mladinskih delavcev (786) in menedžerjev mladinskega dela (123) na Finskem in Švedskem. Rezultati so pokazali, da imajo anketirani pozitiven odnos do digitalnega mladinskega dela (91 % jih goji zanimanje za digitalne kulture mladih, 66 % jih meni, da bi se morali digitalni mediji in tehnologija v njihovi občini pri mladinskem delu uporabljati v večji meri). Napredek se v zadnjih letih kaže tudi na področju digitalnih kompetenc mladinskih delavcev – 94 % jih ocenjuje, da so njihove digitalne kompetence vsaj zadostne, poleg tega pa jih 94 % želi ostati na tekočem glede razvoja na področju digitalizacije.  

Na podlagi raziskave so zaključki tudi sledeči: pomembno je, da si občine (lokalne oblasti) postavijo cilje za digitalno mladinsko delo, saj ti med drugim prispevajo k:   

 ̶ skupnemu razumevanju, kaj je digitalno mladinsko delo; 

 ̶ boljšemu prepoznavanju prednosti digitalnega mladinskega dela;  

 ̶ večji pozornosti, namenjeni dostopnosti digitalnih storitev (Verke, 2021).  

Učinki projektov Erasmus+: Mladi v akciji na področje inovacije in digitalno mladinsko delo 

Raziskava Deželan idr. (2022) je bila opravljena v okviru mreže RAY, rezultati pa želijo prispevati k razvoju prakse in izboljšanju izvajanja programa Erasmus+ na področju mladine. Cilj projekta je tako prispevati k zagotavljanju in razvoju kakovosti pri izvajanju programa Erasmus+: Mladi v akciji, k razvoju na dokazih utemeljene mladinske politike ter k boljšemu razumevanju učne mobilnosti na mladinskem področju.  

Ugotovitve analize kažejo, da se mladi načeloma seznanjajo z različnimi digitalnimi tehnologijami in jih uporabljajo, vendar so opazne velike razlike glede na projekte ali aktivnosti, v katere so vključeni. Primerjalno gledano se mladi največ naučijo o medijih in IKT v prostovoljskih aktivnostih, ki smo jih analizirali v naših raziskavah. V to smo vključili tudi projektne vodje, ki so na to temo podali manj odgovorov, tako da je delež nižji (med 12 % in 23 %). Udeleženci projektov menijo, da so pridobili znanja oziroma okrepili svoje zmožnosti ustvarjanja medijskih vsebin in razvijanja lastnih zamisli, pri čemer prednjačijo udeleženci prostovoljskih aktivnosti. Zmožnosti uporabe različne IKT opreme (npr. telefonov, tablic, računalnikov) so se v vseh projektih razvijale v manjšem obsegu. Uporaba IKT kot pomoči za sporazumevanje je za zdaj še nizka, najvišja pa je spet v prostovoljskih projektih. Ob tem lahko ugotovimo, da mladinski projekti zaenkrat niso zelo vplivali na večjo uporabo odprtih izobraževalnih virov. Glede na odgovore projektnih vodij je bil delež uporabe slednjih najvišji v aktivnostih mobilnosti mladih (Deželan idr., 2022, 20).

Primeri dobrih praks 

Prakse mladih v digitalnih umetnostih in novih medijih so različne in se razlikujejo tudi glede na formalnost in neformalnost okolja, v veliki meri pa lahko spodbujajo socialne spremembe, nove pedagoške pristope in ustvarjalno učenje (Black idr., 2015). Nastavki za medijsko izobraževanje učiteljev in mladinskih delavcev segajo že v prejšnje stoletje, ko so se začeli krepiti glasovi po umeščanju medijske kompetence pri poučevanju v ospredje (Blömeke 2000). 

Nacionalna poklicna kvalifikacija 'Mladinski delavec/Mladinska delavka' (obstoječa od leta 2017; Center RS za poklicno izobraževanje, 2017a) ne omenja digitalnega mladinskega dela ali digitalnih kompetenc/spretnosti/znanj mladinskih delavcev, prav tako ni omenjeno v poklicnem standardu 'Mladinski delavec/Mladinska delavka' (Center RS za poklicno izobraževanje, 2017b). To kaže na to, da so mladinski delavci ob nastopu pandemije covida-19 morali začeti povsem od začetka.  

Takrat se je mnogo praks mladinskega dela in usposabljanj za mladinske delavce preselilo na splet. Mladinska mreža MaMa je zbrala dobre prakse digitalnega mladinskega dela, ki jih predstavlja na dveh spletnih mestih (Mladinska mreža MaMa, 2021a; Mladinska mreža Mama, 2023), kjer so aktivnosti organizacij razvrščene v naslednje vsebinske sklope:  

• virtualni mladinski centri,   

• spletne aktivnosti za mlade na področju kulture,   

• spletne aktivnosti za mlade na področju izobraževanja,   

• spletne aktivnosti za mlade na področju prostega časa,   

• psihološka pomoč mladim ter 

• prostovoljstvo in solidarnost.  

Primer usposabljanja za mladinske delavce, ki se osredotoča na digitalno mladinsko delo, je usposabljanje Osnove mladinskega dela in digitalno mladinsko delo (Mladinska mreža MaMa, 2021b). Usposabljanje je namenjeno novozaposlenim in prostovoljcem v mladinskih centrih. Poleg osnovnih tem s področja mladinskega dela, kot so osnovne definicije mladinskega dela, osnove mladinskega dela, mladinske politike in vključevanje ranljivih skupin v programe mladinskih centrov, se usposabljanje osredotoča na digitalno mladinsko delo.   

Primera dobre prakse za beleženje znanja in veščin, pridobljenih (tudi) z digitalnim mladinskim delom, sta:   

• Sistem za beleženje neformalno pridobljenega znanja Zavoda Nefiks (Zavod Nefiks, b. d.)  

Sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja Zavoda Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zbirajo neformalno pridobljene kompetence, znanja in veščine, potrjene s strani organizacij.   

• Digitalne učne značke (TiPovej!, 2020)  

Digitalne značke za vrednotenje in prepoznavanje učenja skozi neformalno učenje predstavljajo preverljiv sistem, v katerem se zbirajo podatki o spretnostih in dosežkih posameznika oziroma posameznice. Predstavljajo raznolike učne dosežke, vključno s trdimi in mehkimi veščinami in spretnostmi, nadalje sodelovanja v aktivnostih, uradna potrdila in certifikate, vključenost v skupnosti ter nova znanja in spretnosti, ki jih tradicionalne izobraževalne institucije ne beležijo in priznavajo. 

Že dlje časa trajajoči programi in iniciative na področju mladinskega dela na daljavo oziroma digitalnega mladinskega dela ter programi, ki so se pojavili kot odziv na pandemijo in se nadaljujejo tudi v sedanjosti, vključujejo:   

TOM telefon– telefon za otroke in mladostnike, ki od leta 1990 deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije ter med drugim mladim in otrokom svetuje v zvezi z varno rabo interneta in mobilnih naprav. Mrežo v okviru programa sestavlja devet svetovalnih skupin, v okviru katerih deluje 200 usposobljenih strokovnjakov (Tom telefon, b. d.).  

SAFE.SI – točko ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, ki deluje kot nacionalna točka ozaveščanja otrok in najstnikov o varni rabi interneta in mobilnih naprav (SAFE.SI, b. d.a).

Oba programa združuje Center za varnejši internet, ki ga podpirajo Fakulteta za družbene vede (Univerza v Ljubljani), Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije) ter se financira s strani Agencije HADEA (Evropska komisija) in Urada RS za informacijsko varnost (SAFE.SI, b. d.b).

Kot navajajo avtorji López Peláez idr. (2020), je za obdobje epidemije covida-19 značilno, da se »organizacijske preobrazbe, ki bi običajno trajale desetletja, zdaj izvedejo v nekaj tednih. Kot primere dobrih praks mladinskega dela, ki so se vzpostavili v času pandemije, med drugim prepoznavamo (in izpostavljamo) naslednje:

 ̶ DrogART – dnevno sobo na platformi Discord  

DrogArt je odprl virtualno dnevno sobo (varen spletni prostor) na platformi Discord, ki je namenjena uporabnikom drog, starim od 15 do 29 let. Virtualna dnevna soba je bila odprta vsak delovnik med 12.00 in 16.00. V njej so bile uporabnikom na voljo informacije v povezavi z duševnim zdravjem, drogami in spolnostjo. Na voljo je bil skupinski ali individualni pogovor, svetovanje, psihoterapija in psihosocialna podpora. Z aktivno udeležbo uporabnikov so bile organizirane tudi druge aktivnosti in delavnice, npr. kafana, debatni krog, book club, risanje ipd. (DrogArt, b. d.).

 ̶ MC ZOS – Virtualni mladinski center  

Mladinski center Zagorje ob Savi MC ZOS je vzpostavil virtualni mladinski dnevni center, ki je bil prostor za pogovore, druženje in sodelovanje. Vzpostavljen je bil na platformah Gather town in Discord. Skupaj z uporabniki so preizkušali družabne igre, ki se jih lahko igra prek spleta. Mladi so ustvarjali videoposnetke, nekatere dogodke, ki sicer potekajo v živo, so prestavili na splet , npr. 'Zoskarji' – nagrade za prostovoljce in dogodek 'Kua bi u lajfi?', na katerem se predstavljajo poklici in je namenjen predvsem srednješolcem in osnovnošolcem zadnje triade (Mladinski center Zagorje ob Savi, 2020).  

 ̶ Mladi zmaji – DigiMC (Virtualni prostor za druženje)  

DigiMC je digitalni mladinski center, ki deluje kot samostojna enota in je namenjen mladim, ki si želijo družbe, delavnic na različne teme ali soustvarjanja digitalne skupnosti. Na DigiMC so kategorije, kot so Gaming, Kreativa, Fantasy, Podcast, Teme in Svetovalnica. Odprt je ves čas in je vzpostavljen na platformi Discord (Mladi zmaji, b. d.).

 ̶ PiNA – Usposabljanje iz kulturnega managementa  

Kulturni management je bilo 16-urno usposabljanje, na katerem so udeleženci skozi praktični prikaz spoznavali strukturo projektnega načrtovanja in vzporedno skozi teorijo praktično razvijali svoje ideje. Namenjeno je bilo mladim, ki želijo graditi ali že gradijo kariero na področju kulture. Celotno usposabljanje je potekalo na spletu. Udeleženci so spoznavali načrtovanje strukture, pravno in davčno zakonodajo na področju kulturnih projektov ter razvoj ideje in metod. Zajemalo je tudi področje komuniciranja in spoznavanje, kako načrtovati uspešno komunikacijsko strategijo. Predstavljeni so bili finančni mehanizmi za pridobivanje sredstev na področju kulture, cilj pa je bil, da udeleženci pripravijo akcijski načrt za izpeljavo svojih idej (Buić idr., 2014).

 ̶ Zavod Bob – projekt Pogon  

V spletnem usposabljanju Jaz, družba, služba so mladi (15–29 let) odkrivali nove priložnosti za delo in razvoj kariere, nova znanja, ki so uporabna pri iskanju zaposlitve, ter realne možnosti za zaposlitev. Namenjen je bil iskanju alternative klasičnim oblikam zaposlitev in se je zaključil z živo knjižnico delodajalcev (Zavod Bob, 2021).

 ̶ Društvo Lojtra – delavnice trajnosti na spletu   

Delavnice trajnosti na spletu so bile oblikovane v obliki sklopa spletnih delavnic, udeleženci so na dom prejeli paket sestavin (materialov) in potem skozi spletna srečanja (ki so potekala v živo prek Zooma) skupaj izvedli delavnico na temo izdelovanja naravne kozmetike, vrtnarjenja, sejanja začimb ipd. (Društvo Lojtra, 2020).

Zgoraj našteti primeri dobrih praks so se uresničili predvsem zaradi pandemije covida-19. Le nekateri še naprej ostajajo prisotni, pogosto kot dopolnilo izvedbam v pretežno fizični obliki. V zvezi s tem je čutiti določeno ambivalenco – na eni strani so prepričanja, da mladi interagirajo s svetom na različne načine in digitalni je le eden od njih, na drugi strani pa so oblike dela z mladimi močno zavezane predkoronskim razmeram. Podobno kot so ugotavljali Fernández-de-Castro idr. (2021) za predkoronski čas, tudi tukaj vidimo ambivalenco in prehajanje od normativnega pristopa prek participativnega v kritičnega, upoštevaje socialni položaj in kulturni kapital mladega človeka.

Sintetični zaključki 

V času pandemije covida-19 so se številne prakse mladinskega dela in usposabljanja za mladinske delavce preselile na splet. Izvajale so se dejavnosti na področju kulture, izobraževanja, prostega časa, psihološke podpore, prostovoljstva in solidarnosti, fizične mladinske centre pa so nadomestili virtualni mladinski centri. Med pandemijo covida-19, ko dogodkov ni bilo dovoljeno izvajati na način, da bi bili ljudje skupaj v fizičnem prostoru, je bilo veliko povpraševanja po spletnih/digitalnih oblikah mladinskega dela. V nekaterih primerih (npr. na dogodkih in delavnicah) je število udeležencev preseglo število udeležencev dogodkov in delavnic, ki so se pred tem izvajale v živo v fizičnem prostoru.  

Organizacije, ki so razvile in izvedle spletne dogodke in mladinsko delo v digitalnem okolju, so poročale o povečani udeležbi mladih iz različnih regij na dogodkih/virtualnih mladinskih centrih (ne le lokalne mladine, kot je na splošno praksa pri mladinskem delu in dogodkih, ki se izvajajo osebno, in ne prek spleta). Na ta način so organizacije povečale svoj doseg med mladimi. V primerih vrnitve k mladinskemu delu in dogodkom v fizičnih prostorih se je ta doseg ponovno omejil na lokalno okolje.  

Organizacije so na spletu izvajale različne dejavnosti glede na potrebe uporabnikov, od splošnih dejavnosti mladinskih centrov (npr. svetovanje, prostor za srečanje in pogovor) do delavnic in dogodkov. Področja so se nanašala na informiranje, svetovanje, zdravje in dobro počutje, trajnostni razvoj, podjetništvo, kariero in zaposlovanje itd. Ciljne skupine splošnih programov (npr. virtualnih mladinskih centrov) so načeloma mladi (15–29 let, včasih tudi posamezniki, mlajši od 15 let) ali – v primeru nekaterih dogodkov in delavnic – vsi, ki jih zanima določena tema. Nekateri projekti (delavnice, serije dogodkov) so bili namenjeni izključno mladim, starim od 15 do 29 let. Mladinski delavci so se večinoma sami usposabljali prek spleta, da bi dejavnosti prenesli v digitalno okolje. Nekateri so poročali, da so bili vključeni v neformalne mreže mladinskih delavcev, kjer so si izmenjevali znanje, izkušnje in informacije o spletnih orodjih ter jih med seboj preizkušali. Spletna orodja, ki so jih uporabljali pri svojem delu, vključujejo Zoom, Google Drive, Mentimeter, Jamboard, Kahoot, Padlet, Canvo, Discord. 

Tudi večja anonimnost, ki jo zagotavlja digitalno okolje, je lahko spodbuda za iskanje pomoči ali pogovor o določenih temah. Po drugi strani pa mladinski delavci poročajo, da so se mladi pri svetovanju in pogovoru z mladimi prek spleta soočali tudi s problemom neprimernega okolja za zaupen pogovor, saj se na primer niso mogli umakniti v prostor, kamor ne bi mogli vstopiti drugi družinski člani. Poleg tega je bilo težko vzpostaviti stik z nekaterimi mladimi iz marginaliziranih okolij, ki niso imeli dostopa do interneta in elektronskih naprav za spletno povezovanje.  

Primera dobre prakse beleženja znanja in veščin, pridobljenih (tudi) z digitalnim mladinskim delom, izpostavljena v poročilu, sta Sistem za beleženje neformalno pridobljenega znanja Zavoda Nefiks in Digitalne učne značke. Oba sistema omogočata, da mladi sistematično beležijo raznolik nabor znanj in spretnosti ter pridobljena potrdila in certifikate z različnih področij, ki jih uradne institucije ne spremljajo niti priznavajo.  

Dobre prakse digitalnega mladinskega dela v Sloveniji prihajajo z raznolikih področij, ki jih pokriva mladinsko delo, kot so kultura, izobraževanje in usposabljanje, preživljanje prostega časa (npr. druženje z vrstniki skozi različne aktivnosti), psihološka pomoč in svetovanje.  

Intervjuvanci trdijo, da je prenos mladinskega dela v digitalno okolje zanje sicer dobra začasna rešitev, če mladinskega dela ni mogoče opravljati osebno, a ni idealna, in da osebnega mladinskega dela (interakcij, izkušenj) ni mogoče nadomestiti z digitalnim mladinskim delom. Kljub temu bi se radi udeležili usposabljanj s tega področja za primer, da bi še kdaj uporabili digitalna orodja. Tudi zato, ker je digitalni svet blizu mladim in ker ima digitalno mladinsko delo nekatere pozitivne učinke – doseže več mladih iz različnih delov države (premagovanje geografskih omejitev) in tiste, ki živijo v lokalnem okolju, kjer se izvaja mladinsko delo, vendar nimajo možnosti, da bi se vozili na lokacijo.  

Mladinski delavci v Sloveniji so precej zadržani do digitalnega mladinskega dela, predvsem zaradi pomanjkanja osebnega stika v digitalnem okolju, vendar so se zelo zavzeli za preizkušanje možnosti v digitalnem okolju in izvajanje metod za uspešen prenos programov mladinskih centrov na splet. Kljub uspešnemu izvajanju programov je po pandemiji na spletu ostala le peščica aktivnosti. Ključni razlog za nadaljevanje izvajanja aktivnosti v digitalnem okolju je doseganje mladih izven lokalnega okolja.   

Kar zadeva nacionalni kontekst in naše intervjuvance, je bil v enem primeru digitalni mladinski center (Mladi zmaji – DigiMC) ustanovljen kot samostojna enota (mladinski center), ki še vedno deluje. V primeru dogodka MC Zagorje ob Savi 'Kua bi u lajfi', na katerem se predstavljajo poklici in ki je namenjen predvsem srednješolcem in učencem višjih razredov osnovne šole, izvajalci načrtujejo, da bo dogodek ostal na spletu, saj so ugotovili zanimanje zanj pri mladih iz različnih mest in regij, ki se ga sicer ne udeležili. V nekaterih primerih (npr. Društvo Lojtra) bi lahko v prihodnosti dogodke organizirali prek spleta zaradi trajnostnih razlogov (zmanjšanje ogljičnega odtisa).  

Pojavila so se tudi posebna usposabljanja za mladinske delavce, ki se med drugim osredotočajo na digitalno mladinsko delo. Primer usposabljanja za mladinske delavce, ki se osredotoča na digitalno mladinsko delo, je usposabljanje Mladinske mreže MaMa z naslovom Osnove mladinskega dela in digitalno mladinsko delo. Usposabljanje je namenjeno novemu osebju in prostovoljcem v mladinskih centrih. Poleg osnovnih tem, kot so opredelitev mladinskega dela, osnove mladinskega dela, mladinska politika in vključevanje ranljivih skupin v programe mladinskih centrov, se usposabljanje osredotoča tudi na digitalno mladinsko delo. 

Na splošno se zdi, da je digitalno mladinsko delo prepoznano kot podpora fizičnemu mladinskemu delu, ne pa kot ena od njegovih temeljnih metod. Neformalno usposabljanje za digitalno mladinsko delo v Sloveniji sicer obstaja (organizira ga mreža slovenskih mladinskih centrov), vendar nacionalno priznanih standardov kakovosti za digitalno mladinsko delo ni. 

Priporočila 

Že pred obdobjem pandemije covida-19 v razvitejših državah EU (Harvey, 2019) najdemo priporočila po vlaganju v infrastrukturo, strojno opremo, strokovni razvoj in razvoj praks, po prepoznavanju potreb po usposabljanju mladinskih delavcev na vseh ravneh, po razvoju problemsko orientirane miselnosti in po podpori polnejši in bolj ustvarjalni uporabi IKT; na nivoju javnih politik je prepoznana potreba po močni povezanosti; poleg tega pa tudi diseminacija s priročniki, ki bi jih podprli nacionalni centri odličnosti v mladinskem delu. 

Izvajanje digitalnega mladinskega dela v Sloveniji je bilo po večini vzpostavljeno v kratkem času (kot odziv na prepoved izvajanja aktivnosti ob fizičnem stiku v času pandemije covida-19), pri čemer so mladinski delavci večinoma samoiniciativno raziskovali možne metode in pristope izvajanja take oblike mladinskega dela. Nekatera usposabljanja za mladinske delavce že vključujejo področje digitalnega mladinskega dela. Spodaj omenjena priporočila se nanašajo tako na mladinske organizacije kot tudi politične odločevalce. 

Priporoča se nadaljnji razvoj dostopnih, poglobljenih in strokovno zasnovanih usposabljanj na temo digitalnega mladinskega dela, ki bodo mladinske delavce opremila s potrebnimi digitalnimi kompetencami, raznolikimi metodami in pristopi za izvajanje kakovostnega digitalnega mladinskega dela. Pomembno je vlagati v digitalno pismenost mladih in tistih, ki delajo z mladimi, kar zajema tudi spodbujanje h kritičnemu mišljenju, preverjanju informacij in prepoznavanju lažnih informacij ter ozaveščanje o varni uporabi interneta. Digitalno mladinsko delo je v prihodnje, ne glede na zadržanost sektorja do izvajanja tovrstnih dejavnosti preko spleta, neizogibna komponenta družbenega življenja, vključno z mladinskim delom. Priporoča se, da organizacije mladinskega dela v svojo strategijo in vizijo vključijo digitalni vidik le-tega. Priporoča se, da organizacije načrtujejo usposabljanja za mladinske delavce na tem področju ter spodbujajo preizkušanje primernosti in relevantnosti novih digitalnih pristopov za mladinsko delo. To vključuje medsebojno učenje in izmenjavo izkušenj ter dobrih praks.  

Za uspešno izvajanje digitalnega mladinskega dela je treba zagotoviti finančna sredstva za investicije v potrebno tehnično opremo za kakovostno izvajanje aktivnosti v digitalnem okolju. Trenutna generacija mladih je digitalno usposobljena bolj kot katera koli druga. V zasnovo in izvajanje digitalnega mladinskega dela naj se spodbuja vključitev mladih in se z njimi išče primerne načine izvajanja tovrstnega mladinskega dela. Pri zasnovi in izvajanju digitalnega mladinskega dela naj se upošteva načela dostopnosti, pravic in varnosti na internetu. Pri tem je treba upoštevati, da nimajo vsi mladi enakih digitalnih spretnosti in znanj ter dostopa do IKT. Mladi vedno več časa preživijo na internetu, zato je pomembno, da se spodbuja njihovo kakovostno preživljanje časa v digitalnem okolju ter z njimi razvija možnosti in pobude, da bodo tudi v digitalnem prostoru delovali kot aktivni državljani. Za zagotavljanje izvajanja kakovostnega mladinskega dela je treba zagotavljati sredstva za kontinuirano na dokazih utemeljeno raziskovanje učinkov digitalnega mladinskega dela.  

Viri 

1. Black, J., Castro, J. C., & Lin, C.-C. (2015). Youth practices in digital arts and new media: Learning in formal and informal settings. Palgrave Macmillan US.  

2. Blömeke, S. (2000). Medienpädagogische Kompetenz. Theoretische und empirische Fundierung eines zentralen Elements der Lehrerausbildung. kopaed.  

3. Buić, M., Bandelj, N., & Faganel, A. (2014). Kulturni management. Priročnik. PiNA. www.pina.si/wp-content/uploads/2019/11/kulturni-management-prirocnik.pdf 

4. Center RS za poklicno izobraževanje. (2017a). Nacionalna poklicna kvalifikacija Mladinski delavec/Mladinska delavka. npk.si/katalogi/3365545/ 

5. Center RS za poklicno izobraževanje. (2017b). Poklicni standard. Mladinski delavec/mladinska delavka. www.nrpslo.org/Pregled-NPKja 

6. Deželan, T., Radovan, M., Sardoč, M. & Matjašič, M. (2022). Učinki projektov Erasmus +: Mladi v akciji na izbrana področja: Interna verzija za uporabo NA.  

7. DrogArt. (b. d.). virtualna DrogArt Dnevna soba. discord.com/invite/4vrBrD2 

8. Društvo Lojtra. (3. 6. 2020). Trajnostni razvoj v lokalni skupnosti. www.facebook.com/lojtradrustvo/posts/3026762800733052/ 

9. Europass. (b. d.). European Digital Credentials for Learning. europass.europa.eu/en/europass-tools/european-digital-credentials 

10. European Commission, Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture (2018a). Developing digital youth work: policy recommendations, training needs and good practice examples for youth workers and decision-makers: expert group set up under the European Union Work Plan for Youth for 2016-2018. Publications Office. data.europa.eu/doi/10.2766/782183   

11. European Commission. (b. d.). DigCompOrg Framework. joint-research-centre.ec.europa.eu/european-framework-digitally-competent-educational-organisations-digcomporg_en 

12. European Commission. (2018a). Developing digital youth work: policy recommendations, training needs and good practice examples fur youth workers and decision. European Commission. op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/fbc18822-07cb-11e8-b8f5-01aa75ed71a1 

13. European Commission. (2018b). Digital Education Plan: Resetting education and training for the digital age, Action Plan for 2021-2027. education.ec.europa.eu/focus-topics/digital-education/action-plan 

14. European Commission. (2019a). The Digital Economy and Society Index (DESI) 2019. digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/digital-economy-and-society-index-desi-2019 

15. European Commission. (2000a). eEurope 2002. An information society for all. Draft action plan. eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do 

16. European Commission. (2020b). Shaping Europe’s digital future, 19 February 2020: ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digitalec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/shaping-europe-digital-future_enage/shaping-europe-digital-future_en 

17. European Commission. (2022a). The Digital Economy and Society Index (DESI) 2022. digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/desi 

18. Eurostat. (2019). 1.3 Digital skills for a digital world. ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/ict/bloc-1c.html 

19. Eurostat. (2021). Individuals' level of digital skills (from 2021 onwards) [ISOC_SK_DSKL_I21]. ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/isoc_sk_dskl_i21_esmsip2.htm 

20. Evropska komisija. (2018c). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje. eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ 

21. Evropska komisija. (2019b). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI): Poročilo o državi za leto 2019: Slovenija. ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm 

22. Evropska komisija. (2020a). Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027). education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/digital-education/action-plan 

23. Evropska komisija. (2020b). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope. op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/db95106e-53ca-11ea-aece-01aa75ed71a1 

24. Evropska komisija. (2021). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje. eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/ 

25. Evropska komisija. (2022b). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2022: Slovenija. ec.europa.eu/newsroom/dae/redirection/document/88759 

26. Fernández-de-Castro, P., Aranda, D., Moyano, S. in Sampedro, V. (2021). Digital youth work: A systematic review with a proposal. Social Work Education. doi.org/10.1080/02615479.2021.1971187  

27. Harvey, C. (2016). Using ICT, digital and social media in youth work. A review of research findings from Austria, Denmark, Finland, Northern Ireland and the Republic of Ireland. National Youth Council of Ireland. www.youth.ie/wp-content/uploads/2019/03/International-report-final.pdf 

28. Henderson, D. (2020). Benefits of ICT in Education. International Digital Organization for Scientific Research, 5(1), str. 51–57.  

29. Lauha, H. in Nõlvak, K. (ur.). (2019). Digitalisation and Youth Work. Verke – National Centre of Expertise for Digital Youth Work in Finland; Estonian Youth Work Centre (EYWC). www.verke.org/uploads/2021/02/ced60e23-digitalisation-and-youth-work.pdf 

30. Lavrič, M. in Deželan, T. (ur.). (2021). Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji. Univerza v Mariboru; Univerza v Ljubljani. press.um.si/index.php/ump/catalog/book/575 

31. López Peláez, A., Erro-Garcés, A. in Gómez-Ciriano, E. J. (2020). Young people, social workers and social work education: The role of digital skills. Social Work Education, 39(6), str. 825–842. doi.org/10.1080/02615479.2020.1795110 

32. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino. (2013). Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22). www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa  

33. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2022). Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30). www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa  

34. Ministrstvo za javno upravo. (2021). Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023.  www.gov.si/novice/2021-05-28-javni-razpis-za-digitalno-preobrazbo-nevladnih-in-prostovoljskih-organizacij-ter-vecjo-vkljucenost-v-informacijsko-druzbo/ 

35. Ministrstvo za zdravje. (2018). Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18– 28). www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa  

36. Mladi zmaji. (b. d.). Digi MC. mladizmaji.si/pridruzi-se/centri/digi-mc/ 

37. Mladinska mreža MaMa. (2020). Prakse mladinskih centrov v času epidemije COVID-19. padlet.com/mrezamama/prakse-mladinskih-centrov-v-asu-epidemije-covid-19-j3o7kgurg2mi 

38. Mladinska mreža MaMa. (2021a). Prakse mladinskih centrov v času 2. vala epidemije COVID-19. padlet.com/MrezaMaMa/prakse-mladinskih-centrov-v-asu-2-vala-epidemije-covid-19-qsa7z670n55m1ai6 

39. Mladinska mreža MaMa. (2021b). Usposabljanje osnove mladinskega dela in digitalno mladinsko delo. www.mreza-mama.si/vabilo-usposabljanje-osnove-mladinskega-dela-in-digitalno-mladinsko-delo/ 

40. Mladinski center Zagorje ob Savi. (2020). Tedenski napovednik 18. 5. – 24. 5. 2020. www.mczos.si/2020/05/tedenski-napovednik-18-5-24-5-2020/ 

41. Redecker, C. (2017). European Framework for the Digital Competence of Educators: DigCompEdu. Publications Office of the European Union. dx.doi.org/10.2760/178382,10.2760/159770 

42. Redecker, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev: DigCompEdu (1. spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. www.zrss.si/pdf/digcompedu.pdf 

43. SAFE.SI. (b. d.a). Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje. safe.si  

44. SAFE.SI. (b. d.b). Center za varnejši internet. safe.si/center-za-varnejsi-internet 

45. Siurala, L. (2022). Perceptions of Digital Youth Work. dx.doi.org/10.13140/RG.2.2.25938.02241   

46. Slovenska digitalna koalicija. (b. d.). www.digitalna.si  

47. Svet Evropske unije. (2017). Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (2017/C 418/02). eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017XG1207(01)&from=EN   

48. TiPovej!. (2020). Digitalne učne značke. www.tipovej.org/blog/singlewww.tipovej.org/blog/single-view/news/digitalne-ucne-znacke-zabelezi-svoje-ucne-izkusnje/view/news/digitalne-ucne-znacke-zabelezi-svoje-ucne-izkusnje/  

49. TOM telefon. (b. d.). www.e-tom.si/  

50. United Nations. (2019). UN Disability and development report – realizing the sustainable development goals by, for and with persons with disabilities. www.un.org/development/desa/dspd/2019/04/un-disability-andwww.un.org/development/desa/dspd/2019/04/un-disability-and-development-report-realizing-the-sdgs-by-for-and-with-persons-with-disabilities/development-report-realizing-the-sdgs-by-for-and-with-persons-withwww.un.org/development/desa/dspd/2019/04/un-disability-and-development-report-realizing-the-sdgs-by-for-and-with-persons-with-disabilities/disabilities/#:~:text=The%20UN%20Disability%20and%20Development,Develo pment%20at%20the%20global%20level.  

51. Verke. (2021). Digitalisation of Municipal Youth Work in 2021. www.verke.org/uploads/2021/12/dc70bd96-digitalisation-ofwww.verke.org/uploads/2021/12/dc70bd96-digitalisation-of-municipal-youth-work-2021.pdfmunicipal-youth-work-2021.pdf   

52. Vlada Republike Slovenije. (2016). Digitalna Slovenija – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/DID/Strategija-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf 

53. Vlada Republike Slovenije. (2018). Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. www.uradni-list.si/files/RS_-2018-037-01905-OB~P001-0000.PDF 

54. Vlada Republike Slovenije. (2020). Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2020 in 2021. www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSM/Dokumenti/Izvedbeni-nacrt-resolucije-o-nacionalnem-programu-za-mladino-2013-2022-za-leti-2020-in-2021.pdf 

55. Vuorikari, R., Kluzer, S. and Punie, Y. (2022). DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens - With new examples of knowledge, skills and attitudes. Publications Office of the European Union. dx.doi.org/10.2760/115376 

56. Vuorikari, R., Punie, Y., & Kluzer, S. (2023). Okvir digitalnih kompetenc za državljane: z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč: DigComp 2.2 (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/08/DigComp-2-2-Okvir-digitalnih-kompetenc.pdf  

57. Zavod Bob. (2021). Pogon – razvijaj svojo kariero in prispevaj k razvoju družbe! www.zavod-bob.si/pogon-za-razvoj-kariere-v-korist-druzbi/ 

58. Zavod Nefiks. (b. d.). nefiks.si