V mesecu maju sem se udeležila izobraževanja za mentorje prostovoljcev EVS, ki je potekalo v Estoniji. Kaj pričakovati od dežele, ki je tako hladna, tako oddaljena? Ampak je vse prej kot to. Sama se za potovanje tja najbrž ne bi odločila nikoli, ker pa sem šla na usposabljanje, sem bila nekako primorana. In zdaj? Vrnila sem se tako… drugačna. Boljša. Kaj vse ti lahko prinese takšna izkušnja, si nisem mogla niti predstavljati.

V Estonijo sem se podala s cmokom v grlu. Po glavi se ti podi na tisoče vprašanj, na katere nimaš odgovora. Vate se prikrade tudi kanček strahu in dvoma vase: kaj če ne zmorem? Kaj če nimam kompetenc, nisem dovolj dobra in izkušena? Ampak ali ni bistvo ravno v tem, da nekaj pridobiš?

Kupila sem letalsko karto, ki je bila tisti trenutek najcenejša in to je bilo to. »Zdaj gre zares«, sem si rekla. »Poti nazaj več ni«. Prebrala sem si vse pomembne informacije, kot imam v navadi, preden odpotujem kam v tujino. Kakšen denar imajo, kako bom prišla od letališča do centra, koliko časa imam, kakšne so posebnosti,… Več kot veš o državi, v katero potuješ, bolj varno se počutiš.

Prišel je dan odhoda. Vznemirjenje. »Upam, da bo vse v redu. Da nisem česa pozabila. Upam...« In potem si rečem: »Zmoreš! Vse se bo dobro izšlo. Imela se boš super.«

In tako je tudi bilo. Že na letališču v Tallinnu sem se počutila zelo domače. Prijetno manjše letališče, ki je tudi eno izmed najbolj udobnih letališč v Evropi, kar kliče: dobrodošli. Po krajšem ogledu mesta (z veliko potovalko drugače ne gre) sem se usedla v prijetno gostilnico in si naročila pijačo. Na glavnem trgu poleg je igrala prijetna živa glasba, saj je bil ravno takrat v mestu velik praznik. Poskušala sem uživati trenutek. Sonce je sijalo, ljudje so bili nasmejani, bil je res čudovit dan. Estonija, država o kateri sem imela mnenje, da je hladna, je postajala topla in prijetna.

Z ostalimi udeleženci smo se dobili čez nekaj ur na vnaprej dogovorjenem mestu, kjer nas je pričakal avtobus. Kako najti dogovorjeno mesto v mestu, ki ga ne poznaš? Enostavno. Sem zagovornica načela: »Če ne veš, vprašaj.« Po preteklih izkušnjah ti vsi vedno z veseljem priskočijo na pomoč. Razumejo tudi govorico telesa in znajo brati zemljevide.

Z avtobusom smo se odpeljali proti majhnem mestu ob obali Finskega zaliva imenovanem Viinistu, dobro uro iz mestnega vrveža. Kako lep kraj! Tukaj po statističnih podatkih iz leta 2012 menda živi le 148 prebivalcev. Hiše so razpršene vzdolž obale, hotel, v katerem smo bili nastanjeni, pa je nastal po obnovi stare zapuščene tovarne. Obnovil ga je domačin, ki je bolj znan kot bivši manager svetovno znane skupine Abba. Ker je bil strasten zbiratelj umetnosti, je zraven hotela dal postaviti tudi muzej, ki hrani kar precejšnjo zbirko čudovitih slikarskih del pretežno lokalnih umetnikov.

Po večerji (naj omenim, da je bila hrana odlična!), smo se vsi dobili v velikem prostoru, ki je v naslednjih dneh postal naš drugi dom. Tu smo se družili večji del dneva in se tako spoznavali, si delili izkušnje in mnenja, se učili od trenerjev in drug od drugega, se nasmejali do solz… Intenzivno smo skozi delo širili svoje znanje, krepili medsebojne odnose in se poglobili sami vase. Naši trenerji so bili izredno zabavni, sproščeni in odprti za vsa vprašanja, želje, pomisleke. Zelo dobro smo se razumeli in sodelovali.

Vsi razgovori so seveda potekali v angleškem jeziku. Sama nimam težav z angleščino, je bilo pa tam nekaj posameznikov, ki so bili precej zadržani. Vsaj na začetku. Vendar so se, ko so začutili, da jih ne ocenjujemo, da imamo zelo veliko potrpljenja in da jim z veseljem priskočimo na pomoč pri iskanju pravih izraznih besed, sprostili in razgovorili. To je tako odlična priložnost tudi za tiste, ki s tujim jezikom niso ravno domači, imajo pa željo se naučiti.

Le šest dni je potrebnih, da vzljubiš tuj kraj, ljudi in spleteš vezi za celo življenje. To je izkušnja, ki ti da neverjetno pozitivno energijo, motivacijo za naprej in željo po raziskovanju. V sebi postaneš bogat, ker ti je uspelo. Pa tudi zato, ker si nekaj pridobil. Predvsem pa si bogat zato, ker si nekaj dal.

Foto utrinki iz usposabljanja so na voljo tukaj.  

Melita Anželak, MC Velenje, udeleženka ABC of Learning in EVS