Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Blog #2: Vidim vas - tukaj ste

17.09.2018

Vabljeni k prebiranju že 2. bloga na temo učinkov mednarodnih projektov prostovoljstva, ki jih v okviru raziskave, ki poteka od marca 2017 in bo trajala vse do novembra 2018, redno pripravlja raziskovalec Jonathan Robertson iz Škotske. Jonathan v okviru raziskave spremlja prostovoljce, ki so vključeni v različne prostovoljske projekte po vsej Evropi, in ugotavlja, kako prostovoljska služba spreminja njihova življenja ter jim pomaga pri grajenju kariere in osebni rasti. Poleg prostovoljcev, v projektu spremljamo tudi njihove gostiteljske organizacije. Zanima nas, kako dojemajo dodano vrednost, ki jo v njihova okolja prinašajo prostovoljski projekti, kako je mednarodno mladinsko delo spremenilo lokalne skupnosti in organizacije v katerih se izvaja. 


Inovativna partnerstva št. 1: 
Sodelovanje med mladinskim centrom in Zavodom za zaposlovanje v Trbovljah

V kavarni Mladinskega centra Trbovlje Aneta Kovačič, projektna referentka lokalne pisarne Zavoda za zaposlovanje, pije dopoldansko kavo in se spominja zadnjih treh let. »Na začetku nas je bilo okoli 40 – mladih, ki smo dobili zaposlitev v pisarnah Zavoda za zaposlovanje po Sloveniji s pogodbami do leta 2022. Cilj je bil, da se Zavod za zaposlovanje približa mladim in njihovemu načinu razmišljanja in posledično bolje pomaga mladim pri iskanju zaposlitve.«

Krepitev zaposljivosti mladih v Evropi je pomemben cilj programa Erasmus+. Kako lahko mladinske organizacije, ki so aktivne v programu Erasmus+, najbolje uresničujejo ta cilj? Eden od načinov je sodelovanje med mladinskimi organizacijami in zaposlitvenimi službami. V okviru še vedno trajajočega raziskovalnega projekta o prostovoljskih aktivnostih številne mladinske organizacije po Evropi delijo svoje izkušnje iz partnerstev z zaposlitvenimi službami. Enega od takih inovativnih primerov najdemo v Trbovljah.

Aneta nadaljuje: »Ta generacija mladih zaposlenih je pomembno vplivala na način delovanja Zavoda za zaposlovanje. Prej si imel samo 15 minut z mladimi brezposelnimi. Zdaj imamo več časa za mlade. Vabimo jih na več dogodkov in delamo stvari bolj osebne, začeli pa smo tudi izvajati več delavnic za mlade. Cel pristop se je spremenil. Začelo se je z nami, zdaj pa se širi tudi na druge zaposlene in pisarne.«

Zgoraj, v pisarnah Mladinskega centra Trbovlje (MCT), o vidnih spremembah spregovori Mitja, eden od tamkajšnjih mladinskih delavcev. »Zdaj je veliko lažje – razumejo, kaj pravzaprav želimo doseči. Prej je bilo več poudarka na formalnosti vsega skupaj in niso zares razumeli, kaj počnemo. Zdaj pa je veliko lažje – zdaj je, kot bi govoril z mladinskim delavcem iz soseske.«

Aneta in Mitja tesno sodelujeta. Lokalna pisarna Zavoda za zaposlovanje in MCT sta razvila vzajemno koristno partnerstvo in sodelujeta za krepitev zaposljivosti mladih. Na ta način sta Zavod za zaposlovanje in MCT pomagala mladim iz regije približati priložnosti, kot je EVS. Temelj tega pa je bila iskrena pripravljenost tako mladinskega centra kot Zavoda za zaposlovanje, da se učita eden od drugega in to učenje spremenita v dejanja.

KAJ SE JE ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE NAUČIL OD MCT?

ANETA: Gre za način, kako pristopajo do mladih. Pri naši generaciji ta formalni način ni funkcioniral. Taki neformalni, »mehki« načini so veliko boljši, da mladi čutijo, da jih razumeš. Všeč mi je, kako je MCT vodil svoja srečanja, ko so prišli v našo pisarno – kako so vse predstavili. Ni bilo v smislu: »Sedi tukaj in me poslušaj.« Bilo je v stilu začenjanja v krogu in vključevanja vseh: »Vidim vas – tukaj ste. Kaj torej želite delati?«

MITJA: Pred leti, ko smo povabili uslužbence Zavoda za zaposlovanje k nam, so imeli zelo klasično predstavitev – powerpoint, polurni govor, malo dolgočasno za mlade. Ampak zdaj vidijo, da obstajajo drugačne metode. Kadar gremo tja, nikoli ne delamo tega – nikoli ni, da bi samo sedel in poslušal. Vsakič je drugače. In potem so začeli razmišljati: »Mogoče je tako boljše – ne dolgočasijo se, niso žalostni.« In potem že vidiš, da želijo uslužbenci Zavoda za zaposlovanje kaj spremeniti. Zelo pomembno je za njihovo podobo, ker navadno nimajo ravno dobrega slovesa v javnosti.

KAJ JE MCT PRIDOBIL OZ. KAJ SE JE NAUČIL OD ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE?

MITJA: Kot mladinski delavci spoznavamo nekatere njihove metode in jih uvajamo v svoje delo, kar pomeni, da ne gledamo na mlade samo na ravni med dvema osebama, ampak kot skupino. Tako sledimo tudi trendom v skupini. Zame je zdaj lažje reči: »OK, v svoje aktivnosti bomo vključili 10 % brezposelnih mladih.« To je res pomembno, da lahko deluješ tudi z makro vidika, ne samo z mikro vidika. Tega pri precej mladinskih centrih manjka – delajo samo z mikro perspektive.

ANETA: V Zasavju imamo v registru okoli 600 mladih in nam je lažje stopiti v stik z njimi kot MCT-ju. Naučili so se tudi, da ni lahko delati na področju zaposlovanja. MCT ima zdaj več občutka za izzive, ki so s tem povezani, s sodelovanjem pa lahko pridemo do novih idej.

KAJ STE SE NAUČILI O TEM, KAKO PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI PRISPEVAJO K ZAPOSLJIVOSTI?

ANETA: Zelo so povezane z zaposlovanjem. Pri mladih se veliko težav navezuje na njihovo samozavest – pravijo, da nimajo dovolj izkušenj ali znanja ali česarkoli, kar bi delodajalcem pokazali na razgovoru. Ampak ko zapustiš svojo cono udobja, lahko začneš iskati pravega sebe.

MITJA: Na prostovoljske aktivnosti se vedno bolj gleda z vidika zaposljivosti. Pred enim mesecem smo imeli veliko poslovno srečanje. Ključno sporočilo vseh poslovnežev je bilo, da bi morala vsaka mlada oseba iti v tujino. Če greš, ti to sicer ne bo zagotovilo službe, ampak če to narediš, bo to zelo močno izboljšalo tvoje kompetence. Tudi na Zavodu za zaposlovanje to vedo – to je dobra priložnost.

ANETA: Še nekaj je zares dobro. Ta generacija ima včasih težave s svojimi obveznostmi, so utrujeni in delajo preveč stvari. V prostovoljskih aktivnostih pa lahko razvijejo delovne navade in odnos do dela. OK, saj je zanje zabavno, ampak imajo tudi urnik in posledično dobijo nekaj discipline. Mislim, da je to zelo pomembno in se tako naučijo na lep način.

Čeprav je sodelovanje še dokaj mlado, kaj lahko sklenemo o tem partnerstvu? Mladi z manj priložnostmi tako pogosto padejo skozi špranje v družbi. Eden od uspehov te zgodbe je, kako zmanjšuje nekatere od teh špranj:

  • Prvič, Zavod za zaposlovanje se je približal mladim tako, da je zaposlil in zaupal mlademu kadru, ki bolje razume, s kakšnimi okoliščinami se soočajo mladi.
  • Drugič, Zavod za zaposlovanje tesno sodeluje z Mladinskim centrom Trbovlje in se je od njega naučil, kako se približati mladim.
  • Tretjič, mladinski center postaja bolj usklajen z Zavodom za zaposlovanje in deluje bolj strateško pri izgradnji zaposljivosti mladih in razvijanju, kako različne skupine družbe razumejo mladinsko delo in prostovoljske aktivnosti.

Končni cilj vsega tega pa je zapirati razpoke med mladimi in zaposlovanjem ter doseči, da bo manj mladih padlo v nevarno brezno dolgotrajne brezposelnosti.

Avtor: Jonathan Robertson

Jonathan je samostojni raziskovalec in trener v mladinskem delu. Trenutno dela na raziskovalnem projektu, kako prostovoljske aktivnosti v programu Erasmus+ prispevajo k zaposljivosti mladih.

Blog št. 1: Pripravljeni, pozor, zdaj (16.8.2018)

Blog št. 2: Vidim vas - tukaj ste (17.9.2018)


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih