Med 12. In 16. februarjem sem se na Finskem v mestu Lappeenranta udeležil treninga Strategies for digital youth work, ki ga je organizirala Finska nacionalna agencija za program Erasmus+ in institut Verke, nacionalni institut za digitalno mladinsko delo, ustanovljen s strani Ministrstva za izobraževanje in kulturo na Finskem. Finska velja za primer dobre prakse, na kakšen način vključevati IKT tehnologije v mladinsko delo.

Prvi dan smo se spoznali z osnovnim konceptom digitalnega mladinskega dela na Finskem in si zastavili cilje treninga. Ključno vprašanje, ki smo si ga kot cilj zastavili udeleženci na seminarju je bilo kako pripraviti strategijo digitalnega mladinskega dela v sodelovanju s pomembnimi deležniki.

V nadaljevanju treninga je bila predstavljena raziskava o prihodnosti tehnološkega napredka in delovnih mest, ki bodo ključna v prihodnosti. Iskali smo vzporednice z digitalnim mladinskim delom in poskušali v skupinah umestiti mladinsko delo po lestvici glede na to, kakšna je možnost ali bo mladinsko delo zamenjala tehnologija.

V večernemu delu programa smo v skupinah ugotavljali, katere kompetence in veščine so pomembne za mladinsko delo, kakšna omrežja sploh uporabljajo mladi in kakšna je vloga mladinskega delavca pri pasteh na družbenih omrežjih.

Naslednji dan smo imeli ogled na terenu. V praksi smo si seznanili z delom in projekti v mladinskem centru Lappeenranta. Odgovorili so nam na vprašanje, na kakšen način v praksi vključujejo digitalno mladinsko delo v delo z mladimi. Njihova posebnost je, da se večinoma ukvarjajo z mladimi do 18. leta in da je mladinski delavec vključen tudi v šolsko dejavnost. V bližnji prihodnosti načrtujejo ureditev »gaming« sobe za mlade. Proces vključevanja tehnologije pri mladinskem delu so pričeli v letu 2015, brez kakršnekoli strategije. V prvi fazi so nakupili mobilne telefone ter jih začeli uporabljat pri promociji vsebin mladinskega centra. Povedali so, da ko iščejo za nove mladinske delavce, je eden izmed kriterijev tudi zadostno znanje IKT veščin.

V okviru treninga se je izvedel mini-hackaton s ciljem reševanja težav, kako povečati participacijo mladih in meriti njihove učinke. Predstavljena so bila pomembna orodja, ki jih pri mladinskem delu uporabljajo na Finskem. Razvili pa so tudi svojo aplikacijo za merjenje in spremljanje evalvacije udeležencev na mladinskih projektih.

Seznanili smo se s pravkar izdano EU publikacijo: Developing digital youth work in konceptom pametnega mladinska dela, ki ga je v času EU predsedovanja predstavila Estonija. Predstavljena sta bila tudi primera strateškega dokumenta iz Škotske in Irske. V zadnjem delu smo spoznali, kako so se strategije lotili na Finskem in zaključili s končno evalvacijo treninga. Osnova je vedno mladinsko delo, digitalne tehnologije samo dopolnjujejo in dajo mladinskemu delu novo dimenzijo, kot eno izmed oblik, ki se lahko uporabljajo pri mladinskem delu. Namen mladinskih delavcev ni, da so eksperti s področja digitalizacije, morajo pa poznati osnovne koncepte in orodja in družbena omrežja, ter biti seznanjeni tudi z nevarnosti, ki prežijo na mlade. Digitalno mladinsko delo ni prihodnost, je sedanjost, zato je za mladinske delavce pomembno, da imajo kompetence in veščine, ki jih prinaša digitalizacija, so agilni – vedno odprti do novih znanj, ki so doprinos pri njihovem delu z mladimi.

Simon Vrbanič, MSS