Evropski programi na področju mladine dosegajo najširše učinke, ko mladi v njih aktivno sodelujejo in niso samo udeleženci v izvedbi posameznih aktivnosti. Vključevanje udeležencev v vse ravni projekta slovenska nacionalna agencija poudarja kot pomemben dejavnik krepitve učinkov projektov, kar smo potrdili tudi z analizo.

V analizi, ki smo jo naročili pri raziskovalni skupini RAY Univerze v Ljubljani[1], smo uporabili podatke iz anketnih vprašalnikov, na katere so odgovarjali udeleženci pri nas prijavljenih projektov programa Erasmus+: Mladi v akciji (2014-2020). Med 1.745 respondenti, ki so odgovorili na trditev 'Lahko sem prispeval/a svoje poglede in ideje k razvoju projekta', se jih je kar 80,9 % s trditvijo strinjalo ali zelo strinjalo. Ta rezultat kaže na dobro vključevanje udeležencev v pri nas prijavljene projekte, saj se štirje izmed petih udeležencev počutijo vključene. Zanimalo nas je, ali ti udeleženci pogosteje občutijo pozitivne učinke projektov v primerjavi z udeleženci, ki se ne čutijo vključene v razvoj projekta.

Analiza je s statistično značilnostjo (p ≤ 0.05) potrdila, da več udeležencev prepozna pozitivne učinke projektov, če prispevajo svoje ideje in poglede v njihov razvoj. Učinke na udeležence smo merili s strinjanjem z različnimi trditvami o učinkih projekta na njihove veščine, kompetence in poglede, ki jih je mogoče povezati z mladinskim delom, profesionalnim razvojem, učenjem, vključevanjem in raznolikostjo ter osebnim razvojem.

V nadaljevanju podrobneje prikazujemo rezultate po navedenih vsebinskih področjih. Pri tem poročamo samo tiste trditve, s katerimi se je strinjalo 20 odstotnih točk več udeležencev, če so se čutili vključene v razvoj projekta. Na področjih, kjer do takšnega razpona razlik ni prišlo, poročamo prve tri trditve z največjo razliko v odstotnih točkah med obema skupinama udeležencev (vključeni/nevključeni v razvoj projekta). Ob omenjeni razliki v odstotnih točkah pa seveda ključno komentiramo rast deleža udeležencev z občutenimi učinki med obema skupinama. Za ponazoritev: če v prvi skupini udeležencev občuti učinke 40 % in v drugi 60 % udeležencev, se deleža razlikujeta za 20 odstotnih točk, delež udeležencev, ki občutijo učinke, pa pri udeležencih, ki so se čutili vključene v razvoj projekta, zraste za polovico (50 %).

Mladinsko delo

Udeleženci, ki lahko prispevajo ideje in poglede k razvoju projektov, pogosteje občutijo pozitivne učinke v navezavi na mladinsko delo. Učinki programa Erasmus+: Mladi v akciji na mladinsko delo so robustni in jih v okviru spodnjih trditev občutita približno dve tretjini udeležencev, četudi niso vključeni v razvoj projekta. Vendar se ti deleži pomembno povečajo med udeleženci, ki se čutijo vključene v razvoj projekta. Skoraj polovica (47,34 %) več v razvoj vključenih udeležencev prepozna učinek projekta na uporabo naučenega na področju mladinskega dela. Prepoznava učinkov projekta na namero za nadaljnji razvoj kompetenc na področju mladinskega dela zraste za več kot tretjino (35,13 %), na uporabo naučenih veščin za skoraj tretjino (30,35 %) in na podpiranje neformalnega učenja za četrtino (26,06 %).

Razlike v odstotnih točkah so za posamezno trditev razvidne iz infografike. Infografika v zgornjem delu prikazuje preverjane trditve s področja mladinskega dela, v spodnjem delu pa deleže udeležencev, ki se s trditvami strinjajo, in sicer ločeno za udeležence, ki so čutili, da so lahko oziroma niso mogli prispevati svojih pogledov in idej k razvoju projekta.

Aktivno državljanstvo

Skoraj tri četrtine več udeležencev občuti učinke projektov na prostovoljsko udejstvovanje, če se čutijo vključene v razvoj projektov. Gre za najvišjo zaznano rast deleža (rast 72,15 %, razlike v odstotnih točkah so nekoliko nižje od 20 in razvidne iz infografike) med vsemi preverjanimi trditvami in področji. Pomembno pa vključevanje udeležencev vpliva tudi na njihovo prispevanje k razvoju mladinske politike in sposobnost pogajanja.

Učni razvoj

Projekti, ki upoštevajo poglede in ideje udeležencev v razvojni fazi, pomembno krepijo tudi učni razvoj udeležencev. Kar tri petine (61,8 %) več udeležencev občuti, da je s projektom izboljšalo zmožnost samostojnega ustvarjanja medijskih vsebin, če so bili vključeni v razvoj projekta. Dve petini (rast 40,67 %) več vključenih udeležencev v primerjavi z nevključenimi občuti, da je s projektom izboljšalo sposobnost logičnega razmišljanja in sklepanja zaključkov ter približno tretjina več sposobnost učenja in več zabave pri učenju (rast 32,51 %) in sposobnost razvijanja in uresničevanja idej (rast 30,47 %). Razlike v odstotnih točkah so razvidne iz infografike.

Profesionalni razvoj

Pri profesionalnem razvoju so razlike v občutenju učinkov med vključenimi in nevključenimi udeleženci v razvoj projekta nekoliko nižje v primerjavi z drugimi področji, vendar še vedno pomembne, saj se deleži udeležencev, ki občutijo učinke, pri vključenih udeležencih povečajo za več kot četrtino pri katerikoli spodnji trditvi. Skoraj tretjina več udeležencev občuti povečanje zaposlitvenih možnosti zaradi projekta, če so vključeni v njegov razvoj (rast 32,6 %). Tudi delež udeležencev, ki zaradi projekta bolje razume svoje karierne zmožnosti, med vključenimi udeleženci zraste za slabo tretjino (rast 30,36 %), delež tistih, ki se po projektu lažje sami gibajo v drugih državah, pa za skoraj četrtino (rast 24,96 %). Razlike v odstotnih točkah so razvidne z infografike.

Vključevanje in raznolikost

Na področju vključevanja in raznolikosti smo najvišjo rast učinkov med v razvoj projektov vključenimi udeleženci prepoznali pri vključevanju ljudi z manj priložnosti. Polovica več (rast 52,55 %) teh udeležencev je namreč po projektu aktivneje podpirala vključevanje ljudi z manj priložnostmi. Približno za tretjino pa se povečata deleža udeležencev, ki bolj kot pred projektom spoštujejo kulturno raznolikost (rast 31,39 %) in ki se znajo bolje vživljati v druge (rast 33,11 %), če so se občutili vključene v razvoj projekta. Razlike v odstotnih točkah so razvidne v infografiki.

Osebni razvoj

Vključevanje udeležencev v razvojne faze projektov širi tudi domet učinkov na njihov osebni razvoj. Kar tretjina več udeležencev občuti boljšo zmožnost reševanja konfliktov, če so se čutili vključene v razvoj projekta (rast 35,56 %). Za približno četrtino pa se povečajo deleži udeležencev, ki občutijo učinke v navezavi na lažje izražanje misli (rast 25,79 %) in občutenju samozavesti (rast 23,97 %), če so se čutili vključene v razvoj projekta.

Zaključek

Udeleženci, ki se čutijo vključene v razvoj projekta, torej na številnih področjih občutijo večje učinke v primerjavi z udeleženci, ki se niso čutili vključene v razvoj projekta. Med obravnavanimi trditvami je največje povečanje učinkov zaznati pri posameznih trditvah s področij aktivnega državljanstva, učnega razvoja ter vključevanja in raznolikosti. Pomembno rast pa smo zaznali še na področju trajnosti (ki je zaradi manjše razlike v odstotnih točkah zgoraj nismo poročali). Kar polovica več udeležencev si po projektu prizadeva aktivno prispevati k varovanju okolja, ko se čutijo vključene v razvoj projekta (24 % med nevključenimi in 36,1 % med vključenimi udeleženci).

Največjo rast prepoznanih učinkov smo pri v razvoj projekta vključenih udeležencih zaznali v navezavi na naslednje trditve:

•           ukvarjanje s prostovoljskimi aktivnostmi (72,15-odstotna rast deleža);
• ustvarjanje medijskih vsebin (61,8-odstotna rast deleža);
• podpiranje vključevanja ljudi z manj priložnostmi. (52,55-odstotna rast deleža);
• aktivno prispevanje k varovanju okolja. (50,42-odstotna rast deleža).

Na podlagi opravljene analize organizacije prijaviteljice še bolj odločno vabimo k vključevanju udeležencev v razvoj svojih projektnih idej!