Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+: MladinaEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Raziskujemo učinke: Zadovoljstvo z udeležbo in učinki projektov na osebnostne lastnosti in vrednote

11.11.2020

Udeleženci pri nas sprejetih projektov Erasmus+: Mladi v akciji poročajo o velikem zadovoljstvu v povezavi s svojo udeležbo. To je razvidno na podlagi splošne analize učinkov izvajanja programa med letoma 2015 in 2019, ki je obenem pokazala, da med najmočnejše učinke sodijo učinki na osebnostne lastnosti, pomemben pa je tudi vpliv projektov na vrednote udeležencev.

Po končanem projektu je velika večina v raziskavo vključenih udeležencev pri nas sprejetih projektov nanje gledala z odobravanjem, z izkušnjo dobre vključenosti in/ali željo po ponovni udeležbi. Več kot devet od desetih udeležencev bi projekt priporočilo tudi drugim, sodelovanje je prispevalo k njihovemu osebnemu razvoju in/ali so se počutili dobro vključene. Štiri petine udeležencev je nameravalo v naslednjih letih sodelovati v podobnem projektu in/ali je imelo možnost prispevati svoje poglede in ideje k izvajanju in razvoju projekta, kar je glede na težnjo programa k procesni in celostni vključenosti mladih v aktivnosti dober rezultat.

Samo dobra polovica udeležencev pa je izrazila namero po organizaciji podobnega projekta v prihodnjih letih. Organizacija projekta je vsekakor zahtevna zgodba, ki zahteva dobro ekipo in močno podporo organizacije. S tega vidika namera polovice udeležencev niti ni tako majhen delež, vsekakor pa si moramo različni deležniki prizadevati k čim večji motivaciji mladih po prijavljanju lastnih projektov, predvsem preko vstopne točke mladinskih izmenjav v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji in solidarnostnih projektov v okviru programa Evropska solidarnostna enota.

Odzivi v raziskavo vključenih udeležencev pri nas sprejetih projektov kažejo, da jih je kar 94,19 % prepoznalo učinke udeležbe na njihov osebni razvoj (prva infografika). Najpogosteje so udeleženci zaznali učinke pri nas sprejetih projektov na boljše soočanje z novimi situacijami, lažje povezovanje z drugačnimi od sebe, boljše poznavanje sebe ter izražanje misli in občutij. Te učinke na osebnostne lastnosti so prepoznale vsaj štiri petine udeležencev, medtem ko jih je več kot sedem desetin prepoznalo tudi učinke na poznavanje svojih močnih in šibkih točk, večje zanašanje nase in/ali boljše vživljanje v občutja drugih ter (nekoliko manj) tudi na boljše reševanje konfliktov. Navedene osebnostne lastnosti pogosto pomenijo ločnico med produktivnim in destruktivnim procesiranjem vsakdanjih in tudi izrednih življenjskih situacij. Slaba polovica udeležencev pa prepoznava tudi učinke projekta na večjo skrb za lastno zdravje.

Kar četrtina udeležencev pa ni prepoznala nobenega posebnega učinka udeležbe na njihove osebnostne lastnosti. Razlogi za to so lahko različni in jih raziskava ni naslovila. Včasih udeleženci učinke prepoznajo šele v daljšem obdobju po koncu projekta ali je učinek posamezne aktivnosti na že sicer dobro razvite osebnostne lastnosti pri posameznikih preprosto prešibak. Včasih pa so vzroki drugje. V teh primerih je spodbudno, da organizacije prepoznajo vzroke za nedoseganje učinkov na osebnostne lastnosti pri posameznih udeležencih in jih – kolikor je to mogoče – tudi naslovijo.

Sodelovanje v programu pa pomembno krepi tudi vrednote udeležencev. V raziskavo vključeni udeleženci so se opredeljevali o vrednotah strpnosti, samoizpolnitve, solidarnosti, osebne svobode, enakosti, človekovih pravic, miru, zdravja in dobrega počutja, nenasilja, demokracije in pravice. Več kot polovica v raziskavo vključenih udeležencev je zaradi udeležbe na projektu začela kot pomembnejše obravnavati vrednote strpnosti, samoizpolnitve, solidarnosti z ljudmi, ki se srečujejo s težavami, osebne svobode in/ali enakosti. Tudi vse druge v raziskavo vključene vrednote so v očeh vsaj tretjine udeležencev zaradi udeležbe na projektu postale pomembnejše. Pri tem se je treba zavedati, da je implementacijsko obdobje večine projektov programa (z izjemo nekdanjega EVS-a oziroma projektov prostovoljstva) kratkotrajno – velika večina aktivnosti namreč ne traja več kot dva tedna. Obseg krepitve vrednot, ki se večinoma spreminjajo počasi in v dalj časa trajajočem obdobju, je glede na to vsekakor nezanemarljiv.


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih