Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Ključni ukrep 1 - Učna mobilnost posameznikov - Projekti prostovoljstva

Kaj je projekt prostovoljstva?

Projekt prostovoljstva mladim ponuja priložnost, da preko prostovoljskega dela v gostiteljski organizaciji v drugi državi (do največ 12 mesecev) izražajo svojo pripadnost in solidarnost.  Mladi prostovoljci imajo možnost, da sodelujejo v vsakdanjih delovnih aktivnostih  gostiteljske organizacije, obenem pa izvajanje praktičnih nalog predstavlja preizkušnje, ob katerih poteka učni proces za prostovoljca kakor tudi za vse vključene partnerske organizacije. 

Vključene organizacije in prostovoljci morajo spoštovati načela Listine prostovoljstva Erasmus+, ki predpisuje pravice in obveznosti vseh sodelujočih akterjev v projektu in omejuje delo prostovoljcev  na neprofitne namene oziroma prepoveduje nadomeščanje delovne sile s prostovoljci. Med prostovoljske aktivnosti ne štejemo: občasnega in nestrukturiranega prostovoljstva, delovne prakse v podjetju, plačanega dela, rekreativne ali turistične aktivnosti, jezikovnega usposabljanja, izkoriščanja poceni delovne sile, krajšega obdobje študija ali usposabljanja v tujini. 

V vsaki prostovoljski aktivnosti sodelujejo vsaj ena pošiljajoča, koordinacijska oz. gostiteljska organizacija ter seveda prostovoljec, ki predstavlja enakovrednega partnerja. Organizacija, ki želi prijavljati projekte (se potegovati za sredstva na prijavnih rokih) mora biti na dan prijavnega roka akreditirana kot koordinacijska organizacija, hkrati pa to pomeni, da lahko v svojem lokalnem oz. regionalnem okolju koordinira tudi druge gostiteljske organizacije. Glavna vloga pošiljajoče organizacije je priprava prostovoljca na aktivnost v vseh pogledih ter njegovo spremljanje tekom aktivnosti ter reintegracija ob prihodu v domače okolje. Gostiteljska organizacija poskrbi za delo, učenje, podporo ter ostale obvezne elemente, ki so navedeni v Listini prostovoljstva Erasmus+*.

V idealnih okoliščinah projekti prostovoljstva temeljijo na dolgoročnem partnerstvu med pošiljajočimi in gostiteljskimi ter koordinacijskimi organizacijami, ki so po možnosti celo v recipročnem odnosu. S tem omogočajo mladim, s katerimi organizacije sicer delajo, možnost mednarodnih učnih priložnosti, ki jih ponujajo projekti prostovoljstva. V takšnem primeru bodo delovne naloge bodočega prostovoljca sestavljene na podlagi dogovora med pošiljajočo in gostiteljsko oz. koordinacijsko organizacijo, njihova vsebina pa bo predstavljala nadgradnjo dosedanjega dela pošiljajoče organizacije z bodočim prostovoljcem ali prostovoljko.

V projektih prostovoljstva lahko organizacije kombinirajo različne prostovoljske aktivnosti:

Individualne prostovoljske aktivnosti, ki lahko trajajo od 2 mesecev do 12 mesecev oziroma v primeru sodelovanja prostovoljcev z manj priložnostmi od 2 tednov do 12 mesecev);  

Skupinske prostovoljske aktivnosti, v kateri lahko sodeluje od 10 do največ 40 prostovoljcev, traja pa lahko od 2 tednov do 2 mesecev. Pri skupinskih aktivnostih gre za aktivnosti, v katerih istočasno in na istem mestu poteka aktivnost za vse prostovoljce, ki so del skupine, pri čemer so njihove naloge vezane na skupno temo oz. namen aktivnosti; 

Dopolnilne (komplementarne) prostovoljske aktivnosti za krepitev učinkov so relevantne aktivnosti, katerih namen je podpora doseganju ciljev projektov prostovoljstva, krepitvi učinkov projektov na lokalni, nacionalni ali evropski ravni ali ozaveščanju o pomenu prostovoljstva za mlade in različne skupnosti ter krepitvi prepoznavanja in priznavanja kompetenc, ki jih s prostovoljnim delom pridobijo prostovoljci. Primeri dopolnilnih aktivnosti so delavnice,  obisk/usposabljanje na delovnem mestu, različna srečanja,  seminarji, konference, usposabljanja, ki so lahko tudi mednarodne ipd. V kolikor projekt vključuje dopolnilne aktivnosti, lahko vključuje tudi pridružene partnerje, ki pa navadno niso  akreditirane organizacije, temveč lokalni oz. regionalni partnerji, s katerimi koordinacijska organizacija izvaja aktivnosti za krepitev zgoraj omenjenih učinkov. 

Program in Nacionalna agencija nudita organizacijam in prostovoljcem številne podporne aktivnosti, namenjene dvigovanju kakovosti projektov prostovoljstva. Nabor teh je objavljen na podstrani Usposabljanja prostovoljcev.

Akreditirane organizacije naj upoštevajo tudi Smernice Nacionalne agencije glede zagotavljanja minimalnih standardov za prostovoljce v projektih prostovoljstva

Akreditacija organizacij oziroma znak kakovosti za izvajanje projektov prostovoljstva

Za sodelovanje v  projektih prostovoljstva mora organizacija predhodno pridobiti akreditacijo mladinskih prostovoljskih organizacij (prijavitelj projekta mora imeti veljavno akreditacijo oz. znak kakovosti na dan prijavnega rok, medtem ko morajo drugi partnerji imeti veljavno organizacijo z dnem pričetka prostovoljske aktivnosti). Akreditacijo oz. znak kakovosti morajo imeti vse organizacije, ki prihajajo iz programskih držav, držav Zahodnega Balkana, držav Vzhodne Evrope in Kavkaza, Rusije in iz držav južnega Sredozemlja.

Akreditacija je izraz priznanja, da je posamezna organizacija sposobna izvajanja vloge koordinacijske, pošiljajoče ali gostiteljske organizacije za projekte prostovoljstva. Postopek pridobitve akreditacije se začne z oddajo vloge za akreditacijo, ki jo lahko vsaka zainteresirana organizacija preko predvidenega spletnega obrazca kadar koli predloži svoji Nacionalni agenciji.

Več o akreditaciji in podpori zanjo je na voljo na podstrani Akreditacija organizacij.

Pogoji upravičenosti

Izvor partnerjev: Partnerji lahko prihajajo iz programskih držav in sosedskih partnerskih držav EU. V vsakem projektu mora sodelovati vsaj en partner iz programske države Minimalno število partnerjev: 2

Udeleženci: Mladi, stari od 17 do 30 let, z zakonitim prebivališčem v državi iz katere prihaja pošiljajoča organizacija. Prostovoljci, ki so se že udeležili prostovoljske aktivnosti Erasmus+ ali evropske prostovoljske službe, niso upravičeni udeleženci (izjemo predstavljajo prostovoljci, ki so opravljali prostovoljsko aktivnost ali evropsko prostovoljsko službo, ki je trajala največ 2 meseca (do 59 dni). 

Vsi udeleženci, ki prihajajo iz programskih držav, morajo biti obvezno vpisani/registrirani na portalu Evropske solidarnostne enote. Poleg tega pa morajo organizacije, pri aktivnostih, ki potekajo s prostovoljci iz programskih držav, udeležence OBVEZNO izbrati iz baze ESE s pomočjo orodja PASS.

Število udeležencev: Najmanj 1 in največ 40 prostovoljcev na aktivnost. 

Trajanje projekta: Največ 24 mesecev. V vseh primerih se morajo projekti zaključiti najpozneje do 31. avgusta 2021. 

Trajanje aktivnosti v projektu: Individualne prostovoljske aktivnosti – od 2 do največ 12 mesecev (v primeru mladih z manj priložnostmi najmanj 2 tedna do največ 12 mesecev). Skupinske prostovoljske aktivnosti -  najmanj 2 tedna in največ 2 meseca. V vseh primerih v trajanju aktivnosti ni zajet čas poti. 

Lokacija izvajanja prostovoljskih aktivnosti: Prostovoljska aktivnost mora potekati v v eni od držav, iz katerih prihajajo partnerske organizacije. Prostovoljec iz programske države mora svoje prostovoljsko delo opravljati v državi programski državi ali sosedski partnerski državi EU. Prostovoljec iz sosedske partnerske države mora prostovoljsko delo opravljati v programski državi. 

Pripravljalni obisk: Trajati sme največ 2 dni (brez dnevov potovanja). Na njem lahko sodeluje po en udeleženec iz pošiljajočo organizacijo. Izjemoma se lahko pripravljalnega sestanka udeleži več oseb, če so dodatne osebe bodoči prostovoljci, ki spadajo v skupino mladih z manj priložnostmi.

*Večina vsebinskih in podpornih gradiv ter materialov je s poimenovanjem še vedno vezana na Evropsko prostovoljsko službo (EVS), kar pa ne pomeni, da vsebinski poudarki, usmeritve in priporočila, ki jih vsebujejo, niso relevantna za projekte prostovoljstva. Ker pa pri publikacijah, povezanih z EVS, lahko prihaja do odstopanj od trenutnih pravil, ki veljajo za projekte prostovoljstva, vam svetujemo, da informacije vedno preverite v aktualnem Vodniku po programu E+ ter po potrebi pri nacionalni agenciji.

Odkrijte evropsko prostovoljsko službo



Kakšni so cilji evropske prostovoljske službe?



Spoznajte akterje evropske prostovoljske službe



Prvi koraki k evropski prostovoljski službi



Kratkoročni EVS za mlade z manj priložnostmi



5 minut za EVS

Uporabna gradiva za prostovoljske projekte

POZOR: Večina vsebinskih in podpornih gradiv ter materialov je s poimenovanjem še vedno vezana na Evropsko prostovoljsko službo (EVS), kar pa ne pomeni, da vsebinski poudarki, usmeritve in priporočila, ki jih vsebujejo, niso relevantna za projekte prostovoljstva. Ker pa pri publikacijah, povezanih z EVS, lahko prihaja do odstopanj od trenutnih pravil, ki veljajo za projekte prostovoljstva, vam svetujemo, da informacije vedno preverite v aktualnem Vodniku po programu E+ ter po potrebi pri nacionalni agenciji.

Resnične zgodbe: Kako je EVS spremenila moje življenje (2017)
Hopscotch to quality in EVS 2.0 (2016)
The seed for EVS (2016)
European voluntary service Info kit (2015)
EVS charter (2015)
Hands-on guide to mentoring in European Voluntary Service projects
Full report: European Voluntary Service - competences for employment (2014) 
Executive summary: European Voluntary Service - competences for employment (2014) 
Izvršni povzetek: European Voluntary Service - competences for employment (2014) 
EVS kompetencije za zapošljivost - rezultati istraživanja u Srbiji (2014)
Zgodbe o uspehu: Kako je EVS spremenila moje življenje (2014)
Success stories: How EVS changed my life (2014)
Mladje št. 27 - mednarodno prostovoljstvo (2011)
EVS XXL - priročnik za koordinatorje evropske prostovoljne službe (2010)
Vzlet evropske prostovoljne službe - namigi za pošiljajoče organizacije (2010)
Hopscotch to quality in EVS - handbook for EVS promoters (2009)

Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih