Udeležba v demokratičnem življenju in državljansko udejstvovanje pomembno usmerjata izvajanje evropskih programov na področju mladine. Organizacije upravičenke in nacionalna agencija se trudimo krepiti učinke, ki vplivajo na politično in družbeno participacijo udeležencev. Raziskave pa so pokazale, da je motivacija za večjo participacijo pogost razlog za udeležbo v aktivnostih programa tudi med udeleženci.  

Za boljše razumevanje razlogov udeležencev smo analizirali odgovore anketiranih udeležencev pri nas prijavljenih projektov (predhodnega) programa Erasmus+: Mladi v akciji v okviru raziskovalnega projekta mreže RAY. Analizo je na nacionalni ravni opravila raziskovalna skupina Univerze v Ljubljani1. V anketnih vprašalnikih so udeleženci izbirali različne razloge za udeležbo v projektih, med katerimi so bili tudi vzpostavljanje stikov z ljudmi iz drugih okolij ali držav, vključevanje v družbena in politična vprašanja ter izboljšanje znanja o Evropi.  

Zanimalo nas je, kako pomembni so ti trije razlogi, ki jih lahko povežemo z željo po večji družbeni in politični participaciji, udeležencem. Predstavljeni rezultati so statistično značilni, kar pomeni, da jih lahko posplošimo na vse udeležence programa Erasmus+: Mladi v akciji. Kar 71,9 % udeležencev programa Erasmus+: Mladi v akciji se je v projekte vključilo, ker so želeli vzpostaviti stik z ljudmi iz drugih kulturnih okolij ali držav, 31 % z željo po večji vključenosti v družbena in politična vprašanja ter 29,1 %, da izboljšajo svoje znanje o Evropi.  

Deleži udeležencev s tovrstno motivacijo so se razlikovali med različnimi ukrepi, kar je razvidno v infografiki. Največ udeležencev srečanj mladih s političnimi odločevalci je imelo interes po vključitvi v družbena in politična vprašanja, medtem ko je bila motivacija za vzpostavljanje stikov z ljudmi iz drugih kulturnih okolij ali držav najpogostejša med udeleženci mladinskih izmenjav, različnih prostovoljskih projektov in mobilnosti mladinskih delavcev. Pridobivanje znanja o Evropi pa je pri udeležencih vseh ukrepov poželo najmanj zanimanja, saj v nobenem ukrepu ni motiviralo več kot tretjine udeležencev.  

Najpogostejši izmed treh opazovanih razlogov med udeleženci je torej želja po vzpostavljanju stikov z ljudmi iz drugih kulturnih okolij ali držav – ta razlog se je uvršča med enega najpogostejših razlogov za udeležbo projektov nasploh. Ob tem ne presenečajo rezultati učinkov projektov, ki so v preteklem programskem obdobju pokazali ključno vlogo programa Erasmus+ na področju mladine pri grajenju medkulturnega sodelovanja in kompetenc mladih.  

1Tomaž Deželan, Marko Radovan, Mitja Sardoč, Miha Matjašič.