Prejšnje poglavje Raziskovanja učinkov smo zaključili z mislijo, da popularni razlogi za udeležbo na projektih nakazujejo na področja, kjer pogosto zaznavamo največje učinke. V tokratnem blogu pa smo dilemo postavili nekoliko drugače. Ali imajo projekti, ki tematsko pokrivajo neko vsebinsko področje, v navezavi na to temo tudi večje učne učinke na udeležence? To obravnavamo z vidika tem s področja aktivnega državljanstva. 

Za razumevanje dileme smo uporabili anketne podatke pri nas prijavljenih projektov programa Erasmus+: Mladi v akciji. Pri tem smo primerjali deleže vodij¹ (n = 434), ki so v projektih prepoznali posamezne teme kot ključne, in deleže udeležencev (n = 1.751), ki so v teh (ali povezanih) temah in področjih prepoznali novo pridobljeno znanje zaradi udeležbe v projektu. Nacionalna raziskovalna skupina RAY z Univerze v Ljubljani² je z metodami, ki omogočajo potrjevanje s statistično značilnostjo, pokazala, da je povezava med temami in učnimi učinki projektov manj pogosta od pričakovanj, ključne teme pa so med projekti pogosto prečne. 

Raziskovalci so na primer potrdili, da projekti pogosteje krepijo evropsko identiteto udeležencev, če obravnavajo podjetništvo in uporabo lastne iniciative³. Zmožnost razpravljanja o političnih temah pogosteje razvijejo udeleženci projektov o nacionalnih mladinskih politikah⁴ in človekovih ter temeljnih pravicah⁵. Projekti, ki tematsko obravnavajo aktivno državljanstvo in udeležbo v demokratičnem življenju, pa pogosteje izboljšujejo udeleženčevo prepoznavo lastnih močnih in šibkih točk⁶.

Čeprav je bilo takšnih povezav še nekaj, jih je bilo premalo, da bi lahko teme projektov razumeli kot ključen napovedovalec učnih učinkov. Da na učne učinke v projektih pomembno vplivajo še drugi dejavniki, nakazujejo tudi naslednje primerjave med temami in učinki projektov. Na samo združeni ravni opazovanja in brez potrjevanja statistične značilnosti smo pod drobnogled vzeli teme: 'evropske mladinske politike', 'človekove in temeljne državljanske pravice' in 'aktivno državljanstvo, sodelovanje v civilni družbi in demokratičnem življenju'. 

Tema 'evropske mladinske politike' se po mnenju vodij v projektih ni pojavljala pogosto, še najpogosteje na srečanjih mladih s političnimi odločevalci (33,3 %). V očitno manjšem deležu (19,3 %) pa so novo znanje o evropskih mladinskih politikah poročali udeleženci tega ukrepa. Morda so srečanja mladih s političnimi odločevalci privabljala udeležence s predznanjem, zaradi katerega so novo znanje usvajali v manjši meri. Nasprotno temu ukrepu pa so udeleženci mladinskih izmenjav, prostovoljskih projektov in mobilnosti mladinskih delavcev v večji meri prepoznavali novo znanje o evropskih mladinskih politikah, kot so vodje to temo prepoznale v projektih.  

'Aktivno državljanstvo, sodelovanje v civilni družbi in demokratičnem življenju' so v večini ukrepov tematsko pogosteje prepoznale vodje, kot so udeleženci prepoznali učne učinke. Edini ukrep, kjer je bil delež udeležencev z novim znanjem večji od deleža vodij, ki so v projektih prepoznali to temo, so bili prostovoljski projekti.  

'Človekove in temeljne pravice' so med opazovanimi temami edina, s področja katere so udeleženci prav vseh opazovanih ukrepov poročali v enaki ali večji meri novo znanje v primerjavi z vodji, ki so to temo kot ključno prepoznali v projektih. To se je najbolj pokazalo pri prostovoljskih projektih, kjer je samo 13,1 % vodij prepoznal prisotnost teme, o njej pa se je nekaj novega naučilo kar 25,3 % udeležencev. 

Čeprav zgornja primerjava temelji samo na združeni ravni opazovanja, odpira zanimiva izhodišča za morebitne naprednejše analize. Vsebine projektov, vsaj na področju aktivnega državljanstva, niso nujno povezane z usvajanjem učnih učinkov udeležencev. Pri tem se odpira prostor za preučevanje vpliva značilnosti posameznih ukrepov in kakovosti izvedbe projektov. Udeleženci prostovoljskih projektov so na primer pri vseh opazovanih temah pogosteje prepoznali učinke, kot so vodje prepoznale teme. Prostovoljski projekti v primerjavi z opazovanimi drugimi ukrepi izstopajo po trajanju mobilnosti in poudarku na individualni obravnavi procesa učenja.

¹ projektov so člani organizacijsko-izvedbenih ekip (koordinatorji, trenerji, moderatorji) in mladinski voditelji.
² Tomaž Deželan, Marko Radovan, Mitja Sardoč, Miha Matjašič.
³ 15,34-odstotna rast udeležencev s prepoznanimi učinki iz 85,4 % na 98,5 %.
⁴ 37,7-odstotna rast udeležencev s prepoznanimi učinki iz 69,5 % na 95,7 %.
⁵ 23,32-odstotna rast iz 66,9 % na 82,5 %.
⁶ 6,61-odstotna rast udeležencev s prepoznanimi učinki iz 93,8 % na 100 %.