Resolucija Sveta EU o novem okviru za evropsko agendo za mladinsko delo

Na zasedanju 30. novembra 2020 so se Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, sprejeli Resolucijo o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo. Nemško zvezno ministrstvo za družinske zadeve, starejše občane, ženske in mladino je v okviru nemškega predsedstva Svetu EU pripravilo Resolucijo o evropski agendi za mladinsko delo. Nemška vlada, ki trenutno tudi predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope, se sklicuje tako na Mladinsko strategijo EU (2019–2027) kot na Mladinsko strategijo Sveta Evrope 2030 - obe pozivata k razvoju evropske agende za mladinsko delo .

Raznolika, vendar s skupnimi značilnostmi

Uvodni del resolucije se začne se z navedbo, da je „mladinsko delo širok pojem, ki zajema najrazličnejše dejavnosti […], ki jih izvajajo mladi, z njimi in za njih, v skupinah ali posamezno“. V državah članicah EU obstaja veliko različnih opredelitev in opisov, praks, deležnikov, tradicij in dojemanj.

Kljub temu te raznolikosti temeljne značilnosti združujejo v zaznavno področje prakse in politike, „samostojno področje“ in „pomembno neformalno in neformalno socializacijsko okolje“ za mlade. V njem potekajo formalni in priložnostni učni procesi, ki temeljijo na prostovoljnem sodelovanju ter v različnih oblikah in okoljih. Značilni prostori so mladinski centri, mladinski projekti, prostovoljsko mladinsko delo, neformalne mladinske skupine, mladinski tabori, mladinske informacije, mladinske organizacije ali mladinska gibanja. Mladinsko delo je namenjeno vsem mladim in "igra pomembno vlogo pri osebnem in družbenem razvoju". V ta namen ustvarja "varne, dostopne in odprte prostore ter podporna in izkustvena učna okolja", navaja resolucija. Mladinsko delo neposredno in posredno prispeva k družbenemu razvoju „na vseh ravneh“, nenazadnje zato, ker vključuje mlade „na prostovoljni osnovi, organizirano ali samoorganizirano“ in na podlagi skupnih vrednot: „Mladinsko delo omogoča mladi […], da se spoznajo in izkusijo univerzalne vrednote, kot so človekove pravice, enakost spolov, demokracija, mir, pluralizem, raznolikost, vključenost, solidarnost, strpnost in pravičnost “.

Spopadanje z izzivi

EU ministri odgovorni za področje mladine priznavajo, da je mladinsko delo v nekaterih državah članicah dobro uveljavljeno. Zlasti praksa mladinske delovne skupnosti (kot je opredeljena v dokumentu) je zelo napredovala. „Vendar pa je treba zmogljivosti še naprej razvijati, da bi lahko v celoti izkoristili svoj potencial“, navaja resolucija. Posebej je izpostavljenih pet izzivov:

(a) konceptualni okvir: mladinsko delo se mora odzivati na spremembe v družbi in v realnosti mladih, na nova znanja in na politične okoliščine. Zahteva skupno osnovno razumevanje in načela, varne, dostopne in odprte prostore, nenehno razmišljanje o metodah in inovativnih praksah ter analizo in prilagajanje novemu razvoju. To pomeni tudi upoštevanje svetovnih trendov, kot so demografski izzivi, podnebne spremembe in digitalizacija, ter razvoj inovativnih rešitev, kot sta pametno in digitalno mladinsko delo.

(b) kompetence: mladinsko delo potrebuje zadostna sredstva za nenehen kakovostni razvoj. To vključuje kakovostna usposabljanja in možnosti nadaljnjega usposabljanja, praktično podporo strokovnjakom, priznavanje njihovih raznolikih spretnosti ter več znanja in izmenjave.

c) verodostojnost: vlogo in pomen mladinskega dela je treba spodbujati in prepoznavati v družbi, njegova kakovost pa mora ustrezati pričakovanjem in zahtevam tako na terenu kot v družbi. Da bi izpolnili te zahteve, je treba ovrednotiti in izboljšati tudi kakovost mladinskega dela in ga raziskovati.

(d) povezave: Da bi zagotovili, da je skupnost mladinskega dela prilagojena potrebam mladih, je treba spodbujati sodelovanje med njimi, med ponudniki in oblikovalci politik ter z drugimi področji prakse in politik. Poleg tega so pomembni prepoznavnost v družbi, vključenost v mladinsko politiko, ustrezni pravni okviri, finančni viri, institucionalni okviri ter ustrezne in trajnostne strukture.

e) krize in priložnosti: Obstoj in trajnost številnih mladinskih organizacij in organizacij za mlade ogrožajo krize, kot je pandemija COVID-19. Omejitve imajo resne posledice za mladinsko delo in s tem za mlade. Pokazalo pa se je, da je mladinsko delo sposobno hitrega odziva in zagotoviti, da se pri načrtovanju prihodnosti Evrope po krizi upoštevajo perspektive mladih.

Krepitev mladinskega dela

Države članice se v tej resoluciji strinjajo, da je:

- Evropska agenda za mladinsko delo strateški okvir za krepitev in razvoj kakovosti in inovacij v mladinskem delu ter njegovo prepoznavnost. Za agendo je značilno usklajeno sodelovanje med zainteresiranimi stranmi na različnih ravneh in na različnih področjih mladinskega dela in jo krepi kot samostojno področje dela, ki lahko deluje kot enakovreden partner z drugimi področji javnih politik.

- Agenda vključuje naslednje elemente: a) politično podlago v skladu z mladinsko strategijo EU (2019–2027) in ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope o mladinskem delu in strategije mladinskega sektorja 2030 (oba dokumenta zahtevata sinergije in tesno sodelovanje med Svetom Evrope in institucijami Evropske unije ter njenih držav članic), b) sodelovanje skupnostmi mladinskega dela med seboj in na evropski ravni, c) „bonski proces“, katerega cilj je razviti izvedbene strategije, ukrepe in prednostne naloge na vseh ravneh (izhodišče bo 3. Evropska konvencija o mladinskem delu), d) programe financiranja EU na področju mladine (Erasmus +: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota), ki lahko zagotovijo podporo in financiranje za izvajanja agende.

Vse to stremi k prizadevanjem za

- v celoti vključiti agendo kot del mladinske strategije EU in mladinskega dela, kjer je to mogoče, na vse ravni mladinske politike in s tem povezane nacionalne, regionalne in lokalne strategije v državah članicah

- zagotovitev trajnostne strukture in ustreznih virov za kakovostno mladinsko delo, zlasti na lokalni ravni ter na oddaljenih in podeželskih območjih

- krepitev in razširitev skupnih načel mladinskega dela z rednim sodelovanjem, izmenjavami in skupnimi praksami

- razvoj na kompetencah temelječega okvira za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo ter zagotoviti ustrezno podporo različnim akterjem

- redno spremljanje in ocenjevanje stanja, razvoja in izzivov, analizo potrebe mladih in trendov pomembnih za mladinsko delo, vključevanje mladih v razvoj strategij in spodbujanje skupnosti mladinskega dela, da se odzove na ta razvoj in v skladu s tem razvije svoje delovne metode

- nadaljnje razvijanje, kjer je to primerno, strategij in ukrepov, ki bodo omogočali priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja na področju mladinskega dela

- podpiranje mladinskega dela pri opolnomočenju mladih, da prispevajo k razvoju vključujoče, trajnostne, demokratične, pluralistične in miroljubne družbe

- krepitvi možnosti za čezmejne izmenjave med mladimi iz različnih kulturnih in socialno-ekonomskih okolij ter za medkulturne izmenjave znotraj držav članic

- v luči izkušenj s pandemijo COVID-19 in z namenom morebitnih prihodnjih kriz zagotoviti obstoj in delovanje ustanov in struktur mladinskega dela s kriznimi mehanizmi in sredstvi ter možnostmi prilagajanja

- krepitev sodelovanje med državami članicami in Svetom Evrope ter med zadevno institucijo.

Vloga držav članic

Da bi to dosegle, bi morale države članice med drugim spodbujati evropsko razsežnost mladinskega dela, izvajati agendo z obstoječimi in, kjer je to primerno, prihodnjimi podpornimi strukturami, instrumenti, partnerstvi in sodelovanjem na različnih ravneh ter zagotoviti, da so te oblikovane v sodelovanju s  skupnostmi mladinskega dela in mladimi. Države članice so tudi vabljene, da spodbujajo aktivno in kritično državljanstvo ter demokratično zavest in spoštovanje raznolikosti med vsemi mladimi kot stalne in temeljne značilnosti mladinskega dela. Poleg tega je priporočljivo spremljati in ocenjevati izvajanje agende tako, da se v poročilo EU o mladih vključi posebno poglavje o razvoju struktur mladinskega dela, podpornih orodij in sodelovanja v državah članicah in na evropski ravni. Na evropski ravni bi bilo treba vzpostaviti tudi „mrežo za razvoj mladinskega dela“ in vsakih pet let organizirati Evropsko konvencijo o mladinskem delu, ki bi služila kot forum za nadaljnji razvoj agende.

... in tudi Evropska komisija

Evropsko komisijo naj zagotovi, da bo agenda vključena v izvajanje mladinske strategije EU, vključno z mladinskimi cilji EU, zagotovi sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami in okrepi obstoječe partnerstvo s Svetom Evrope. V praksi bi morala na podlagi izkušenj Evropskega mladinskega portala obstajati „odprta in večjezična namenska evropska skupnost mladinskega dela na področju digitalnega mladinskega dela“. Ta mreža bi lahko med drugim zagotavljala informacije, znanje in dobre prakse, spodbujala sodelovanje in vzajemno učenje ter izvajala promocijske aktivnosti v tesnem sodelovanju z „mrežo za razvoj mladinskega dela v Evropi“. Skupina strokovnjakov bo spremljala in svetovala pri razvoju in postopkih izvajanja. Za nadaljnji razvoj krepitev znanja in poznavanja področja ter na dokazih temelječe odločitve so ključne tudi znanstvene in v prakso usmerjene raziskave.

Povzeto po: Strengthen youth work, make it more visible and develop it further: Resolution European Youth Work Agenda (EYWC2020.eu)

Foto: European Union