Program Evropska solidarnostna enota, ki je ugledal luč sveta šele oktobra 2018, zasnovan na trdnih temeljih evropske prostovoljske službe, se počasi preveša v novo finančno perspektivo in s predstavljeno statistiko zelo dobro kaže svoje učinke in daje dobro podlago za nadaljnje obdobje izvajanja programa. Za predstavljenimi številkami se namreč skrivajo vsakokratni konkretni učinki na udeležence, ciljne skupine, lokalna in regionalna okolja, ki jih izkazujejo tudi poročila že zaključenih projektov.

Z gotovostjo lahko trdimo, da smo v Sloveniji v dobrih dveh letih uspešno implementirali glavne cilje programa, dosegli prednostne ciljne skupine, poskrbeli za dobro prepoznavnost programa ter vključili tudi številne nove organizacije.

V vseh treh ukrepih smo podprli skupaj 94 organizacij, dodelili 3.630.831 EUR sredstev 180 projektom, v katerih je oz. bo sodelovalo kar 1179 udeležencev. Če primerjamo samo leti 2019 in 2020, saj je bil v 2018 izveden le en rok, ugotavljamo, da je zanimanje za program naraščalo, malenkostno so naraščala tudi sredstva ter vključenost raznolikih organizacij.

Na kar smo pri implementaciji programa najbolj ponosni, je vsekakor visok odstotek vključenosti mladih z manj priložnostmi v program. Predstavljen odstotek (38 % mladih z manj priložnostmi) je sicer splošen  za vse ukrepe, a moramo poudariti, da jih na ravni sprejema v ukrepu solidarnostni projekti statistika ne beleži. V kolikor bi jih beležila (beleži jih le na ravni končnega poročila), bi bil ta odstotek še višji. Vključenost mladih z manj priložnostmi je dosegla vrhunec predvsem v projektih prostovoljstva, kjer iz ranljivih skupin z različnimi ozadji prihaja že 60 % vseh mladih, ki sodelujejo v projektih.

Projekti prostovoljstva, ki predstavljajo kar tri četrtine sredstev, ohranjajo konkurenčnost in če se je v preteklosti (še v projektih evropske prostovoljske službe) dogajalo, da je bila ponudba skoraj enaka povpraševanju, danes temu ni tako. Število prijavljenih projektov namreč iz roka v rok narašča, prav tako pa tudi število sprejetih prostovoljcev. Uspešnost prijavljenih projektov je bila v vseh ukrepih povprečno 56 %.

Pohvalimo se lahko tudi s prepoznavnostjo solidarnostnih projektov, saj se je glas o njih širil s svetlobno hitrostjo in je število prijav naraščalo iz roka v rok. Če smo na začetku izvajanja ukrepov beležili predvsem prijave iz osrednje Slovenije, smo na zadnjem in predzadnjem roku leta 2020 že dobivali projektne vloge iz celotne Slovenije, kar je pokazalo na uresničitev enega izmed naših ciljev, ki je bila decentralizacija izvajanja tega ukrepa.  Popularnost solidarnostih projektov nam kaže, da so mladi pri nas željni lokalnih akcij, da želijo vplivati, spreminjati lokalna okolja ter prispevati kot aktivni evropski državljani.

Ponosni smo tudi na izvedbo ukrepa pripravništva in zaposlitve, saj smo v vseh letih, predvsem pa v 2019, dosegli visok odstotek prijavljenih in sprejetih projektov v primerjavi z ostalo Evropo, kar kaže na to, da imajo naše organizacije potencial tudi v drugih oblikah dela, ne le na področju prostovoljstva. Pokazale so namreč, da znajo vzpostaviti tudi vključujoča delovna mesta, komplementarna s cilji programa Evropska solidarnostna enota.