E-novice
Naročite se na naše e-novice!
Socialno vključevanje
Program Evropska solidarnostna enota še posebej nagovarja mlade z manj priložnostmi, da izkoristijo možnosti krepitve svojih kompetenc s sodelovanjem v programu.
Definicija mladih z manj priložnostmi je lahko zelo široka, zagotovo pa se v to skupino umeščajo mladi, ki imajo zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šolanja manj možnosti na trgu delovne sile, ki odraščajo v težjih socialnoekonomskih razmerah ali se zaradi svojih osebnih okoliščin srečujejo z večjimi ovirami pri svoji integraciji v družbo in podobno.
Za namen lažjega vključevanja mladih z manj priložnostmi ali posebnimi potrebami program predvideva možnost kritja 100 % dejanskih nujnih stroškov, brez katerih bi bilo sodelovanje teh mladih v projektih oteženo ali celo nemogoče.
Na Nacionalni agenciji smatramo to področje kot prednostno in ga še posebej podpiramo, upravičence pa spodbujamo, da mu namenijo posebno pozornost.
Vključevanje mladih z manj priložnostmi v program Erasmus+: Mladi v akciji
Cilj programa Erasmus+ je spodbujanje enakosti in vključenosti tako, da lajša dostop za učeče se iz okolij z manj priložnostmi v primerjavi z njihovimi vrstniki. Te osebe imajo manj priložnosti zaradi osebnih težav ali ovir, ki jih omejujejo ali jim preprečujejo, da bi se udeležile mednarodnih projektov.
Program Erasmus+: Mladi v akciji še posebej nagovarja mlade z manj priložnostmi, da izkoristijo možnosti krepitve svojih kompetenc v neformalnih oblikah mladinskega dela. Projekti s poudarkom na socialnem vključevanjem in raznolikosti postajajo še pomembnejši, predvsem v aktivnostih mladinskih izmenjav, projektih prostovoljstva s krajšimi aktivnostmi, v transnacionalnih mladinskih pobudah in srečanjih z odločevalci, spodbujajo pa se tudi usposabljanja mladinskih delavcev, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi. Vključevanje oseb s posebnimi potrebami pa je posebej pomembno v projektih strateškega partnerstva.
Za namen lažjega vključevanja mladih z manj priložnostmi ali posebnimi potrebami program predvideva možnost kritja 100 % dejanskih nujnih stroškov, brez katerih bi bilo sodelovanje teh mladih v projektih oteženo ali celo nemogoče.
Na področju mladine je bila v letu 2015 oblikovana evropska strategija vključevanja in raznolikosti kot skupni okvir za podpiranje udeležbe in vključevanja mladih z manj priložnostmi v programu Erasmus+. Strategijo vključevanja in raznolikosti v slovenskem jeziku najdete tukaj.
Področje socialnega vključevanja je tako kot prednostno določila tudi nacionalna agencija, ki v letih 2014-2020 namenja posebno pozornost podpori za vključevanje mladih z manj priložnostmi.
Podpora nacionalne agencije za vključevanje mladih z manj priložnostmi v program
Program Evropska solidarnostna enota mladim omogoča, da s sodelovanjem v projektih preko neformalnega učenja pridobijo dragocene mednarodne izkušnje, izboljšajo svoje kompetence, samopodobo in s tem med drugim povečajo svoje možnosti za zaposlitev, najdejo motivacijo za nadaljnji razvoj ali se na kakšen drug način aktivneje vključijo v družbo. To je morda še toliko bolj pomembno za ranljivejše skupine mladih, ki jim program namenja posebno pozornost.
Nacionalna agencija je zato postavila socialno vključevanje za eno od štirih prednostnih usmeritev do leta 2020. V ta namen smo pripravili serijo dogodkov, ki potekajo pod sloganom "Ključ do vključenosti" in katerih namen je povečati vključevanje mladih z manj priložnosti v program.
Prvi dogodek je potekal decembra 2014 (posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj), drugi pa marca 2015.
Kdo so mladi z manj priložnostmi?
Definicija mladih z manj priložnostmi je lahko zelo široka, zagotovo pa se v to skupino umeščajo mladi, ki imajo zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šolanja manj možnosti na trgu delovne sile, ki odraščajo v težjih socialnoekonomskih razmerah ali se zaradi svojih osebnih okoliščin srečujejo z večjimi ovirami pri svoji integraciji v družbo in podobno.
Vodnik po programu mlade z manj priložnostmi opredeljuje kot osebe, ki se srečujejo z naslednjimi ovirami ali težabami:
- invalidnost (tj. udeleženci s posebnimi potrebami): osebe z motnjami v duševnem (intelektualne in kognitivne motnje, motnje pri učenju), telesnem, čutilnem ali drugem razvoju;
- težave pri izobraževanju: mladi s težavami pri učenju; tisti, ki predčasno zapustijo izobraževanje; osebe z nizkimi kvalifikacijami; mladi s slabim šolskim uspehom;
- ekonomske ovire: osebe, ki imajo nizek življenjski standard, nizke prihodke in so odvisne od sistema socialne pomoči; mladi, ki so dlje časa brezposelni ali revni; brezdomci; osebe, ki so zadolžene ali imajo finančne težave;
- kulturne razlike: priseljenci, begunci ali potomci priseljenih ali begunskih družin; osebe, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini; osebe s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju;
- zdravstvene težave: osebe z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, hudimi ali duševnimi boleznimi;
- družbene ovire: osebe, diskriminirane na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, vere, spolne usmerjenosti, invalidnosti itd.; osebe z omejenimi družbenimi spretnostmi, asocialnim ali tveganim vedenjem; osebe v negotovem položaju; (nekdanji) storilci kaznivih dejanj, (nekdanji) uživalci drog ali alkohola; mladi starši in/ali samohranilci; sirote;
- geografske ovire: osebe iz oddaljenih ali podeželskih območij; osebe, ki živijo na majhnih otokih ali v obrobnih regijah; osebe iz problematičnih mestnih območij; osebe z območij z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov).
