Razvoj kompetenc in krepitev zmogljivosti v mladinskem delu je ključni cilj podpornih aktivnosti (mednarodnih usposabljanj in aktivnosti TCA) v okviru programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota. Uspešnost uresničevanja tega cilja sistematično spremlja mednarodna raziskovalna mreža RAY (ang. Research based analysis of youth in action).

Raziskave RAY na nacionalnih ravneh po vnaprej določeni metodologiji izvajajo nacionalne agencije v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami (v Sloveniji Raziskovalno partnerstvo na področju mladinskega dela in mladinske politike med MOVIT-om in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani). Rezultati nacionalnih analiz so zajeti v meta analize na nadnacionalni ravni. Obenem pa MOVIT spremlja razvoj kompetenc tudi letno z vprašalniki, ki jih udeleženci podpornih aktivnosti izpolnjujejo pred aktivnostjo in po njej.

Rezultati raziskav so pokazali, da imajo udeleženci pred obiskom podporne aktivnosti pričakovanja, vezana na osebni razvoj in na organizacijo, v imenu katere se aktivnosti udeležijo. Osebna pričakovanja so vezana na pridobitev novih izkušenj in učnih priložnosti, osebni in profesionalni razvoj ter krepitev procesov odločanja in motivacije na osebni ravni. Organizacijska pričakovanja vključujejo utrjevanje prenosov znanj in načinov delovanja (ang. 'know how') ter procesov odločanja na ravni organizacije. Tako na nadnacionalni kot na nacionalni ravni pa so raziskave RAY pokazale nezadostno analizo (osebnih in predvsem tudi organizacijskih) potreb pred aktivnostjo, kar odseva v pridobljenih rezultatih po aktivnosti.

V navezavi na to je nacionalna raziskava RAY pokazala, da kar 12 % udeležencev podpornih aktivnosti pridobi znanja iz drugega od pričakovanega področja, podobno pa kažejo tudi rezultati analiz na nadnacionalni ravni. Tudi analiza vprašalnikov iz leta 2019 kaže, da večina udeležencev ocenjuje pridobljena znanja z najvišjo oceno (5 po 5-stopenjski Likertovi lestvici), medtem ko večina udeležencev aktivnost glede na zadovoljitev potreb ocenjuje z drugo najvišjo oceno (4 po 5-stopenjski Likertovi lestvici).

Udeleženci na aktivnostih v splošnem pridobivajo znanja, veščine in vrednote iz področij mladinskih programov in mednarodnega projektnega dela, mladinskega dela, mladih, Youthpassa, medkulturnega učenja, participacije, aktivnega državljanstva, solidarnosti, odprtosti in evropskih vrednot, obenem pa tudi mrežijo in ustvarjajo nova partnerstva. Pomembni so tudi dolgoročni učinki na osebni ravni, ravni organizacij ter v lokalnem okolju. V vprašalnikih iz leta 2019 so udeleženci navedli tri najpomembnejše prepoznane učinke. Analiza povezanosti opredeljenih učinkov (Slika 1) je pokazala, da glede frekventnosti in medsebojne povezanosti najbolj izstopajo učinki, vezani na priprave projektov, partnerstva in nove metode. Za boljši prenos in uporabo učinkov pa bi organizacije morale okrepiti strategije prepoznave in uporabe pridobljenega, kar je seveda vezano tudi na primerno analizo potreb pred aktivnostjo.

Slika 1: Frekventnost in povezanost opredeljenih učinkov aktivnosti na podlagi vprašalnikov 2019