Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+: MladinaEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Youth Wiki primerjalna analiza: Participacija mladih

12.12.2019
Primerjalna analiza področja participacije mladih - Youth Wiki

 

Primerjalne analize temeljijo na popisu nacionalnih mladinskih politik 29 evropskih držav, ki so predstavljene v spletni enciklopediji Youth Wiki. Podatki so zbrani v 9 poglavjih, na podlagi katerih so narejene analize. V lanskem letu je Izvršna agencija EACEA objavila primerjalno analizo o urejenosti prostovoljstva, letos pa so temu dodali še področji participacije in socialne vključenosti mladih.  

Analiza področja participacije mladih vsebuje primerjave po naslednjih kriterijih:

  • Starostna meja za pridobitev volilne pravice na nacionalnih volitvah
  • Nacionalni mladinski parlamenti
  • Nacionalni mladinski sveti
  • Nacionalne študentske in dijaške zveze
  • Spletne platforme za e-participacijo

1. Starostna meja za pridobitev volilne pravice na nacionalnih volitvah 

Glasovanje in kandidiranje na volitvah spadata med temeljne pravice na področju politična participacije v demokratičnih družbah. V obdobju zadnjih nekaj let je prisoten negativen trend pri volilni udeležbi mladih Evropejcev, vendar ti še vedno menijo, da je glasovanje eden od najbolj učinkovitih načinov vplivanja na postopke odločanja.

Državljani praviloma pridobijo aktivno volilno pravico (pravica voliti predstavniška telesa), ko dopolnijo 18. letih, kar sovpada s prehodom v odraslost. To drži za veliko večino analiziranih evropskih držav, z izjemo Avstrije, Grčije in Malte, kjer mladi pasivno volilno pravico pridobijo prej: pri 16. letih v Avstriji in na Malti ter pri 17. letih v Grčiji. Avstrija je znižala starost za pridobitev aktivne volilne pravice v letu 2007. Sočasno so naši severni sosedi znižali tudi starost za pridobitev pasivne volilne pravice (pravica biti izvoljen za člana predstavniških teles) na splošnih (federalnih) volitvah iz 19 na 18 let. Malta je leta 2018 znižala starost za pridobitev aktivne volilne pravice na nacionalnih volitvah iz 18 na 16 let. V Grčiji pa lahko mladi od 17. leta naprej volijo tako na nacionalnih, kot tudi lokalnih, regionalnih in evropskih volitvah.

V približno dveh tretjinah analiziranih držav lahko mladi kandidirajo na volitvah z dopolnjenim 18. letom, v preostalih pa je minimalna starost višja, med 21 in 26 let.

Več informacij o starostnih omejitvah za sodelovanje na lokalnih in evropskih volitvah (ter nacionalnih v federalno urejenih državah) boste našli v poglavjih 5.2 nacionalnih opisov na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

2. Nacionalni mladinski parlamenti 

Mladinski parlamenti dajejo mladim priložnost, da se s sodelovanjem v simulaciji parlamentarne razprave seznanijo z demokratičnimi procesi odločanja, razmišljajo o družbenih vprašanjih in debatirajo o svojih idejah. Simulacije praviloma trajajo nekaj dni in so pripravljene po modelu delovanja pravih parlamentov. Na ta način ponujajo neposredno izkušnjo participacije v procesih oblikovanja in sprejemanja javnih politik.

Mladinski parlamenti na nacionalni ravni obstajajo samo v približno ena tretjini analiziranih držav. Organizirajo jih javne institucije ali nevladne organizacije. V primeru slednjih so aktivnosti vsaj deloma financirane z javnimi sredstvi.

V primerih, ko mladinske parlamente organizirajo javne institucije, so to praviloma nacionalni parlamenti. Na primer, prvi mladinski parlament v Združenem kraljestvu je leta 1999 organiziral spodnji dom britanskega parlamenta (House of Commons). Na Poljskem je nacionalni mladinski parlament organiziran kot izobraževalni projekt sekretariata poljskega parlamenta (Polish Parliament Chancellery). Na Danskem pa Folketing (danski parlament) vsaki dve leti organizira enodnevno zasedanje mladinskega parlamenta.

Če ga organizirajo nevladne organizacije, je te pogosto potekajo pod okriljem mladinskih svetov, kot je to v nemško govoreči skupnosti v Belgiji ter na Malti in Cipru.

Več informacije o različnih modelih mladinskih parlamentov boste našli v poglavjih 5.3 nacionalnih opisov na spletni enciklopediji Youth Wiki.

3. Nacionalni mladinski sveti

Mladinski sveti so predstavniška telesa, ki v svetovalni vlogi prispevajo k razpravam in oblikovanju mladinskih politik. Imajo pravico do oblikovanja mnenj in priporočil o mladinskih vprašanjih, ki so namenjena pristojnim javnim organom na vseh ravneh.

Na nacionalni ravni so mladinski sveti pogosto krovne organizacije, ki predstavljajo mladinske organizacije, lokalne in regionalne mladinske svete, mladinske zveze, kot tudi mlade posameznike.

V približno polovici analiziranih držav so ustanovitev, vloga in sestava mladinskega sveta določeni z zakonom. V nekaterih od njih so pod neposrednim nadzorom ministrstva pristojnega za mladinsko politiko (npr. v Franciji in na Islandiji).

V preostalih državah so mladinski sveti nevladne organizacije, ki  za svoje delovanje nimajo posebne pravne podlage. Običajno jih ustanovi nekaj organizacij, ki predstavljajo mlade (npr. na Češkem), ali mreža lokalnih mladinskih svetov (npr. na Švedskem). Vendar pa veljajo za partnerje, s katerimi se nacionalni organi posvetujejo o vprašanjih povezanih z mladinskimi politikami, in so kot takšni upravičeni do financiranja iz javnih virov.

Več informacije o nacionalnih mladinskih svetov boste našli v poglavjih 5.3 nacionalnih opisov na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

4. Nacionalne študentske in dijaške zveze  

Članstvo v zvezi je za mnoge študente in dijake oblika aktivne participacije. Ustanovljene so lahko na visokošolskih institucijah in srednjih šolah. Njihov namen je zastopati mnenja in potrebe študentov in dijakov tako znotraj ustanov, kot zunaj njih. Poleg tega te zveze svojim članom zagotavljajo tudi različne, od akademske podpore do organizacije prostočasnih aktivnosti.

Na nacionalni ravni se zveze povezujejo v krovne organizacije ali mreže, ki zagovarjajo interese študentov in dijakov v javno političnih procesih, ki vplivajo na področji izobraževanja in blaginje študentov.

Večina analiziranih držav ima nacionalne zveze za študente in dijake. V nekaterih pa (kot npr. na Hrvaškem, na Malti in v Združenem kraljestvu), čeprav na nacionalni ravni ne obstajajo dijaške zveze, obstajajo pa lokalne zveze oz. organizacije na posameznih šolah.

Več informacije o nacionalnih mladinskih svetov boste našli v poglavjih 5.3 nacionalnih opisov na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

5. Spletne platforme za e-participacijo

Internet in družbeni mediji predstavljajo bogat vir političnega in družbenega udejstvovanja. Dejansko vse več mladih Evropejcev uporablja te platforme za informiranje o družbenih in političnih vprašanjih, izražanje mnenj in sodelovanje z nosilci odločanja.

Države članice EU so prepoznale potencial novih tehnologij za zbliževanje z mladimi državljani in omogočanje mladim, da izrazijo svoja mnenja. Zato so se države članice zavezale, da spodbujale različne oblike e-participacije, še posebej med mladimi.

V približno tretjini analiziranih držav so javne institucije same, ali pa v sodelovanju z nevladnimi organizacija, vzpostavile nacionalne e-platforme namenjene lajšanju participacije mladih. To so spletne strani, ki ponujajo možnosti razpravljanja o idejah, sodelovanja v spletnih posvetovanj, v včasih tudi neposredno interakcijo z oblikovalci politik.

Te platforme pa imajo pomembno vlogo tudi pri spodbujanju kritične presoje informacij, ki so dostopne na spletu. Na primer, spletna stran “Welcome to my tribe”, ki jo je vzpostavila francoska skupnost v Belgiji, predlaga mladim, da se v živo pogovorijo s strokovnjaki, da bi jim zagotovili zanesljive podatke. V Sloveniji je bil ključni rezultat projekta Pobuda.si: Mladi za boljšo družbo spletni portal, ki mladim omogoča promocijo svojih pobud.

Ne obstajajo pa samo nacionalne e-platforme, nekatere države poznajo tudi lokalne spletne platforme, tudi takšne, v katerih nacionalna e-platforma še ni razvita. V Španiji je na primer več občin vzpostavilo spletna orodja za posvetovanje z mladimi glede političnih in državljanskih vprašanj.

Podrobnejše informacije orodjih za e-participaciji boste našli v poglavjih 5.9 nacionalnih opisov na spletni enciklopediji Youth Wiki.

Vir: Comparative overviews and maps on Participation (Youth Wiki)


« Nazaj
Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih