Ključni ukrep 1 – Učna mobilnost posameznikov
Mladinske izmenjave predstavljajo učinkovito orodje neformalnega in priložnostnega učenja v mladinskem delu in lahko novim prijaviteljem služijo kot vstopna točka v program. Skupinam mladih iz najmanj dveh različnih držav omogočajo, da skupaj preživijo od 5 do 21 dni in raziskujejo teme, ki jih družijo. Mladi ob tem pridobivajo in razvijajo svoje kompetence, postajajo pozorni na družbeno relevantne teme in področja, preko vrstniškega učenja raziskujejo nove kulture, navade, razbijajo predsodke in stereotipe ter krepijo vrednote solidarnosti, demokratičnosti in prijateljstva.
V aktivnosti mladinskih izmenjav se močno spodbuja tudi vključevanje mladih z manj priložnostmi, kjer so najprimernejše enostavne mladinske izmenjave dveh partnerjev, ki naj trajajo krajši čas.
Projekti mladinskih izmenjav zajemajo več faz:
- snovanje in načrtovanje projekta,
- izvajanje projekta,
- zaključevanje in vrednotenje projekta ter
- razširjanje in uporaba rezultatov projekta (vabimo k ogledu predstavitvenih kratkih videov spodaj).
Praktične naloge sodelujočih mladih pri snovanju in načrtovanju aktivnosti ter kasneje skozi izvajanje samega projekta so učne priložnosti, preko katerih se dosega učne rezultate. Umeščanje mladinske izmenjave v kontekst neformalnega učenja zahteva, da vsaj del teh želenih učnih rezultatov predvidimo vnaprej, saj bomo le skozi načrtovanje izvedbe projekta lahko zagotovili ustrezne učne priložnosti. Določanje učnih rezultatov pa lahko začnemo v vsaki izmed sodelujočih skupin mladih z identifikacijo kompetenc, ki si jih sodelujoči mladi želijo pridobiti ali razviti ob sodelovanju v čisto konkretni mladinski izmenjavi.
Vsaka sodelujoča skupina ima tudi mladinskega delavca ali voditelja, ki je mladim v pomoč in podporo pri izvajanju projekta. Ker izvajanje tovrstnih projektov zahteva sprejemanje številnih odločitev, je mladinska izmenjava tudi priložnost za učenje demokratičnega sodelovanja in odločanja v družbi. To pa dosežemo le tako, da čim več odločitev v zvezi s projektom sprejmejo sodelujoči mladi sami, pri čemer pa naj možnost (so)odločanja pomeni tudi prevzemanje odgovornosti.
Ob zaključevanju projekta in razširjanju rezultatov je potrebno o izkušnjah sodelujočih mladih spregovoriti tudi drugim. Vsaka sodelujoča skupina lahko v svojem domačem okolju organizira predstavitev rezultatov mladinske izmenjave, zagotovo pa bodo zgodb samih udeležencev in udeleženk veseli tudi (lokalni) mediji. Skupina bo s takšnim deljenjem svoje izkušnje dala večjo veljavo pridobljenim učnim rezultatom ter prispevala k uveljavljanju pomena neformalnega učenja in mladinskega dela v lokalnem okolju in tudi širše.
