Primerjalne analize temeljijo na popisu nacionalnih mladinskih politik 29 evropskih držav, ki so predstavljene v spletni enciklopediji Youth Wiki. Podatki so zbrani v 9 poglavjih, na podlagi katerih so narejene analize. V lanskem letu je Izvršna agencija EACEA objavila primerjalno analizo o urejenosti prostovoljstva, letos pa so temu dodali še področji participacije in socialne vključenosti mladih.  

Analiza področja socialne vključenosti mladih vsebuje primerjave po naslednjih kriterijih:

• Nacionalne strategije za spodbujanje socialne vključenosti mladih
• Financiranje programov socialnega vključevanja za mlade
• Spodbujanje medkulturne ozaveščenosti in boj proti diskriminaciji
• Sistemi kakovosti za storitve, ki vplivajo na socialno vključenost mladih
• Ciljne skupine ukrepov za socialno vključevanje v nacionalnih programih mladinskega dela 

1. Nacionalne strategije za spodbujanje socialne vključenosti mladih

Eden od glavnih ciljev strategija EU za mlade 2019-2027 je zagotavljati enake možnosti za dostop do izobraževanja in trga dela za vse mlade. Razvoj nacionalnih strategij za socialno vključevanje je eden od načinov za odpravljanje izključenosti mladih z manj priložnostmi v evropskih družbah. Strategija je definirana kot krovni dokument, akcijski načrt ali niz uradnih dokumentov, ki opredeljujejo ključne smernice za oblikovanje in izvajanje javnih politik na nacionalni ravni.  

Veliko evropskih držav naslavlja socialno vključenost mladih na podlagi nacionalne strategije za mlade ali preko ene ali več nacionalnih strategij/programov, ki so namenjene celotnemu prebivalstvu, v njih pa posebno pozornost pa namenjajo mladim. Primeri slednjih so nacionalne strategije za: preprečevanje socialne izključenosti in revščine; spodbujanje izobraževanja in zaposlenosti, zagotavljanje pravic otrok in mladih, spodbujanje vključevanja določenih skupin mladih, kot so mladi brezdomci, invalidi, mladi v nevarnosti za nasilno radikalizacijo in kriminaliteto, LGBTIQA+ mladi, ipd.

Na primer v Litvi je socialno vključevanja mladih del Nacionalnega programa razvoja politik za mlade 2011-2019, kot tudi preko drugih državnih strategij, kot so: akcijski načrt za krepitev socialne vključenosti 2014-2020, program za dolgoročno podporo nezaposlenim in osipnikom, nacionalni delovni načrt za izvajanje sheme Jamstvo za mlade, program razvoja podeželja v Litvi 2014-2020.

V nekaj manj kot polovici analiziranih držav je socialno vključevanje mladih naslovljeno samo z nacionalnimi strategijami in programi, medtem ko je v Grčiji, Španiji, Sloveniji in na Švedskem ta tema naslovljena zgolj v nacionalnim programu za mlade. V Italiji in na Islandiji pa nacionalne strategije socialnega vključevanja nimajo..

Podrobnejše informacije o nacionalnih strategijah za spodbujanje socialne vključenosti boste našli v poglavju 4.3 v nacionalnih profilih na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

2. Financiranje programov socialne vključenosti 

Programi oblikovani s ciljem spodbujanja socialne vključenosti mladih morajo biti tudi ustrezno finančno podprti. EU strategija za mlade 2019-2027 spodbuja države članice, da za to izkoristijo potencial finančnih sredstev Evropske Unije in zagotovijo sinergije med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi finančnimi viri.

Oblasti na najvišjih ravneh v vseh analiziranih državah imajo v državnih proračunih opredeljena namenska sredstva za uresničevanje nekaterih programov socialnega vključevanja za mlade. Modeli financiranja pa so različni. Ene zagotavljajo državna sredstva za različne programe neposredno, druge zagotavljajo nepovratna sredstva za mladinske organizacije in mladinske centre, ki delajo z ranljivimi skupinami mladih. Ena od možnosti so tudi javni razpisi za organizacije in lokalne skupnosti za financiranje programov in projektov, ki spodbujajo socialno vključenost mladih (npr. v Belgiji in Slovenji, na Hrvaškem, Danskem in Islandiji).

Po vsej Evropi se nacionalno financiranje programov socialnega vključevanja pogosto kombinira s sredstvi Evropske unije, zlasti z Evropskim socialnim skladom, pa tudi z drugimi finančnimi instrumenti EU, kot so program Erasmus+ ali regionalni operativni program Evropskega regionalnega razvojnega sklada. 

Več informacije o modelih za financiranju politik za socialno vključenost boste našli v poglavju 4.4 v nacionalnih profilih na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

3. Spodbujanje medkulturne ozaveščenosti in boj proti diskriminaciji

Evropska unije temelji na skupnih, osnovnih vrednotah, ki vključujejo spoštovanje človekovih pravic, dostojanstva, svobode, enakosti in pravic pripadnikov manjšin. Vendar so te pravice v zadnjem času po vsej EU izzvane s pojavi nestrpnosti, rasizma in diskriminacije. Številne evropske javno politične iniciative - na primer strategija EU za mlade ali Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja – zato pozivajo države članice, naj državljane – in zlasti mlade – izobražujejo za medkulturno ozaveščenost in krepijo njihove kompetence za boj proti vsem oblikam diskriminacije.

V več kot polovici analiziranih držav nacionalne oblasti neposredno organizirajo ali podpirajo pobude namenjene spodbujanju medkulturne ozaveščenosti in boja proti diskriminaciji med mladimi, ki se izvajajo v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja. Med preostalimi državah, ki imajo takšne pobude samo na enem področju izobraževanja, se jih večina osredotoča na neformalno izobraževanje.

Pobude na področju neformalnega izobraževanja vključujejo namenske programe ali financiranja projektov, ki spodbujajo medkulturno učenje in dialog. Takšni so, na primer kampanji “I’m not a refugee” v Luksemburgu ali “Cross out discrimination in labour market” na Nizozemskem ter različne spletne strani, priročniki, usposabljanja za delodajalce, šole, strokovnjake in državljane na splošno.

Pobude za spodbujanje medkulturnega ozaveščenosti in boja proti diskriminaciji med mladimi v formalnem izobraževanju vključujejo prizadevanja za poučevanje teh vprašanj preko učnih načrtov predmetov, kot sta državljanska vzgoja ali medkulturno izobraževanje, ali pa zagotavljajo izobraževalne vire oz. usposabljanja za učitelje in druge zaposlene v izobraževalnih ustanovah. 

Več informacije o teh pobudah in projektih boste našli v poglavju 4.5 v nacionalnih profilih na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

4. Zagotavljanje kakovosti storitev socialnega vključevanja

Storitve splošnega namena – zlasti storitve na področju socialne in zdravstvene oskrba, nastanitev in finančnih storitev – igrajo pomembno vlogo pri spodbujanje socialnega vključevanja prikrajšanih mladih. Lahko jim pomagajo pri soočanju z osebnimi izzivi, nudijo podporo in ustvarjajo priložnosti ter tako omogočajo razvoj polnega potenciala mladih. Zato je eden glavnih ciljev strategija EU za mlade spodbujati ne le dostop do storitev, ampak tudi njihovo kakovost.

Za zagotavljanje kakovosti storitev, ki vplivajo na socialno vključenost mladih, se lahko uporabljajo različni mehanizmi, vključno s spremljanjem javnih politik ali številom vključenih pripadnikov ranljivih skupin, anketami o zadovoljstvu ali drugimi načini presoje učinkov. Te vrste mehanizmov za zagotavljanje kakovosti so lahko sistematične ali ad hoc.

Po vsej Evropi je nekaj več kot polovica analiziranih držav sprejela nekakšen ukrep (sistematičen in/ali ad hoc), s katerim je vzpostavila preverjanje kakovost svojih storitev. Nacionalni organi ali javni inštituti (npr. raziskovalni inštituti, inšpektorati itd.) v glavnem skrbijo za zagotavljanje kakovosti v obeh sektorjih.

V večini primerov so storitve, kot so družinske in socialne storitve, predmet preverjanja mehanizmov za zagotavljanja kakovosti. Zdravstvenih storitev so v več države prav tako podvržene mehanizmom za zagotavljanje kakovosti, največkrat skupaj s preverjanjem kakovosti socialnih storitev.

V nekaterih državah so tudi druge vrste storitev, ki vplivajo na socialno vključenost prikrajšanih mladih, predmet mehanizmov za zagotavljanje kakovosti. Na primer, v flamski in francoski skupnosti v Belgiji in v Združenem kraljestvu, so tem mehanizmom podvržene finančne storitve, na Nizozemskem pa to velja tudi za stanovanjske storitve.

Podrobnejše informacije o nacionalnih strategijah za spodbujanje socialne vključenosti boste našli v poglavju 4.6 v nacionalnih profilih na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

5. Ciljne skupine ukrepov za socialno vključevanje v nacionalnih programih mladinskega dela

Mladinsko delo je ključnih orodij za opolnomočenje mladih. Strategija EU za mlade 2019-2027 ga prepoznava kot most med izobraževanjem, usposabljanjem in delom. To mu daje edinstven potencial, da doseže najbolj ranljive mlade v družbi in naslovi njihove individualne potrebe.

Mladinsko delo kot gonilo socialne vključenosti je tako mogoče razumeti kot aktivnosti, pri katerih mladi, ki jim grozi marginalizacija ali socialne izključenosti, sodelujejo prostovoljno, in so namenjene podpori njihovemu osebnemu in družbenemu razvoju preko neformalnega in priložnostnega učenja.

Med državami s programi mladinskega dela za spodbujanje socialne vključenosti, ki jih izvajajo ali financirajo javni organi na najvišji ravni, jih je večina usmerjena v socialno in ekonomsko prikrajšane mlade, npr. NEET-e, nezaposlene, itd. Mladi iz begunskih/migrantskih ali etničnih manjšin so druga najbolj pogosta ciljna skupina. 

Nekatere države imajo nacionalne programe mladinskega dela, ki spodbujajo socialno vključenost in so usmerjeni v obe ciljni skupini (flamska skupnost v Belgiji, Španija, Portugalska, Švedska, Združeno kraljestvo – Wales).

Druge skupine mladih – na primer tiste z zdravstvenimi potrebami, invalidnostjo, itd. - so kot ciljne skupine opredeljene v nekaj državah (nemško govoreča in flamska skupnost v Belgiji, Irska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo – Anglija).

V francoski skupnosti v Belgiji, v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Češkem, Cipru, Finskem v programih mladinskega dela, ki spodbujajo socialno vključevanje, in jih izvajajo ali financirajo nacionalne oblasti, nimajo opredeljenih posebnih ciljnih skupin, saj so programi namenjeni vsem mladim. 

Več informacije o ciljnih skupinah boste našli v poglavju 4.7 v nacionalnih profilih na spletni enciklopediji Youth Wiki. 

Vir: Comparative overviews and maps on Social Inclusion (Youth Wiki)