Prilagoditev za slabovidne
Prilagoditev za dislektike
Erasmus+ Mladi v akcijiEvropska solidarnostna enotaInfo servis EurodeskSALTO SEE RC

Vsebinske smernice za prijavitelje

Osrednje vodilo pri pripravi projektov predstavlja Vodnik za prijavitelje po programu Erasmus+, veljaven za tekoče leto. Priporočamo, da prijavitelji preberete tudi Vodnik za ocenjevalce projektov, ki nudi uporaben vpogled v navodila in usmeritve, ki jih imajo ocenjevalci pri ocenjevanju vaših projektov. 

Na Nacionalni agenciji smo pripravili nacionalne vsebinske usmeritve za posamezne ukrepe. Prijaviteljem priporočamo, da pri pripravi projektov upoštevajo določila Vodnika in nacionalne vsebinske smernice:

Vsebinske smernice za mladinske izmenjave (Ključni ukrep 1)
Vsebinske usmeritve za mobilnost mladinskih delavcev (Ključni ukrep 1)
Vsebinske usmeritve za strateška partnerstva na področju mladine (Ključni ukrep 2)
Vsebinske usmeritve za podporo reformam politik - Dialog mladih (Ključni ukrep 3)

Vsebinske smernice za mladinske izmenjave (Ključni ukrep 1)

Mladinske izmenjave so tradicionalna oblika mladinskega dela, ki omogoča udeležencem v okviru srečevanja na mednarodni ravni ter ob podpori mladinskih voditeljev, učinkovito učno »polje« aktivne participacije mladih ter razvoj in krepitev ključnih kompetenc, kot tudi pridobivanje novih spretnosti, veščin. Za kakovostno izvajanje mladinskih izmenjav je poleg dobro načrtovanega procesa učenja s podporo neformalnih metod, ključnega pomena aktivno udejstvovanje mladih v celotnem projektnem obdobju, od zasnove projektne ideje, priprav pred izvedbo aktivnosti, izvajanja aktivnosti do vrednotenja projekta.

Zasnova in oblikovanje projektne ideje ter posledično načrtovanje izvajanja aktivnosti, (naj) izhajajo iz potreb skupin mladih, lokalnega okolja in organizacij, vključenih v projekt.

Mladi si skupaj z mladinskimi voditelji aktivni soustvarjalci projekta v času pred prijavo, tako pri izboru tematike projekta, predlaganih aktivnosti, kakor tudi načrtovanju in prepoznavanju učnih učinkov ter beleženju pridobljenih kompetenc s pomočjo Youthpassa, kakor tudi pri razširjanju načrtovanih projektnih rezultatov. Mladinski voditelji v vseh sodelujočih državah poskrbijo za dolgoročen proces priprav mladih na aktivnost, načrtovane učne učinke ter učinke projekta. Vloga sodelujočih organizacij v projektu naj stremi k enakovrednosti partnerstev, kjer so naloge, skupaj s podporo skupini mladih v času priprav na izvedbo aktivnosti, učinkovito porazdeljene in vsebinsko opisane. Organizacije lahko veliko pripomorejo tudi k spodbujanju mladih pri smiselnem sodelovanju z relevantnimi deležniki v lokalnih okoljih izvajanja projekta, širjenja vidnosti programa in projektnih rezultatov, kar naj bo vsebinsko in z vidika komunikacijskega načrta opredeljeno.

V projektih mladinskih izmenjav se spodbuja doseganje mladih z manj priložnostmi ter skrbno načrtovan opis podpore in spremljanja, ki jo mladi pri vključevanju potrebujejo.

Dober projekt mladinske izmenjave odraža medkulturno dimenzijo sodelujočih, omogoči mladim kakovostno izmenjavo informacij o življenju v lokalnih okoljih, iz katerih prihajajo ter krepi evropsko državljanstvo. V projektih se spodbuja doseg medkulturni in medverski dialog, skupne vrednote svobode, strpnosti in spoštovanja človekovih pravic, doseganje večje medijske pismenosti, kritičnega razmišljanja in smisla za pobudo pri mladih.

Mladinske izmenjave so primerna vstopna točka novih prijaviteljev v program, pri čemer je priporočljivo začeti z dvostransko izmenjavo.

Vsebinske usmeritve za mobilnost mladinskih delavcev (Ključni ukrep 1)

Aktivnosti mobilnosti mladinskih delavcev in voditeljev imajo večplasten namen:
• Sodelujočim mladinskim delavcem omogočajo razvoj in krepitev kompetenc za izvajanje svoje vloge v mladinskem delu;
• Udeleženi mladinski delavci z razširjanjem pridobljenega znanja med sodelavce v svoji organizaciji, tudi po zaključku projekta, omogočajo razvoj in rast kakovosti dela celotne organizacije;
• Rezultati mobilnosti mladinskih delavcev naj bodo uporabni tudi za druge akterje na področju mladinskega dela (ali širše), izven projektnega partnerstva, za dosego le-tega pa se je potrebno posvetiti načrtovanju ter merjenju učinkov projekta in razširjanju ter uporabi rezultatov.

Iz tega sledi, da morajo projekti mobilnosti mladinskih delavcev temeljiti na dejanskih potrebah vseh sodelujočih organizacijah ter naj vključujejo udeležence-mladinske delavce, ki imajo jasno povezavo s posamezno partnersko organizacijo ter so zavezani k širjenju rezultatov projekta po njegovem koncu. Za doseganje boljši učinkov projekta, naj bo partnerstvo sestavljeno iz komplementarnih partnerjev, kjer lahko vsak od njih prispeva svoje vire za skupno doseganje namena in ciljev projekta.

Prijavitelje spodbujamo, da razmišljajo izven ustaljenih okvirjev ter se poleg najpogostejšega tipa aktivnosti mobilnosti mladinskih delavcev – usposabljanja - usmerijo tudi v načrtovanje in izvajanje drugačnih in bolj inovativnih vrst mobilnosti mladinskih delavcev, s katerimi najbolje zadostijo potrebam lastne ter ostalih partnerskih organizacij.

Vsebinske usmeritve za strateška partnerstva na področju mladine (Ključni ukrep 2)

Projekti strateških partnerstev so dolgoročni projekti, ki s svojim procesom in rezultati vplivajo na spremembe in razvoj na določenem področju na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. So plod inovativnosti partnerjev v projektu, ki prepoznajo možnosti za izboljšanje položaja mladih in razvoj mladinskega dela, kjer so izredno pomembni konkretni rezultati projekta in dolgoročnejši, trajni učinki. To niso projekti, s katerimi se sofinancira tekoče programe organizacij, pri čemer rezultati ne bi imeli širšega družbenega učinka in dodane vrednosti. To pomeni, da mora projekt dosegati rezultate, ki bodo koristili širši skupnosti in bodo predstavljali razvojno spremembo.

Slovenska nacionalna agencija med prednostne naloge, katerim daje večji poudarek, uvršča spodbujanje socialnega vključevanja in kakovostnega mladinskega dela ter projekte povezane s tematiko digitalnega mladinskega dela. Pozornost bo še naprej posvečena vključevanju mladih z manj priložnostmi in mladih s posebnimi potrebami ter projektom namenjenim spodbujanju strpnosti in preprečevanju nasilne radikalizacije ter sovražnega govora.

Zelo pomembna dimenzija Strateških partnerstev je učenje mladih naj si bo v okviru mobilnosti ali pa v okviru udeležbe v drugih fazah in delih projekta.

Spodbujamo tudi medsektorske projekte, pri katerih je vodilni partner akter na področju mladine, in katerih namen je razvoj modelov vključevanja ranljivih skupin v družbo. Akterje iz mladinskega sektorja spodbujamo k načrtovanju in izvajanju projektov strateških partnerstev.

Projekti strateških partnerstev zahtevajo določeno stopnjo strokovnega znanja, izkušenj in profesionalnega pristopa za kvalitetno implementacijo. Vendar ključni ukrep omogoča tudi transnacionalne mladinske pobude, ki so projekti namenjeni predvsem mladim in skupinam mladih, ki v mednarodnem prostoru izvajajo klasične projekte v okviru mladinskega dela, kjer je tudi proces implementacije pomembna učna izkušnja. Vsi projekti v tem ključnem ukrepu pa morajo spodbujati temeljne koncepte in pristope na področju mladine in mladinskega dela kot so participacija mladih, aktivno državljanstvo, medvrstniško učenje, medkulturni dialog, spoštovanje različnosti, strpnost in inkluzijo (vključevanje) idr. To se lahko doseže tudi z projekti manjšega obsega kjer odgovornost za projekt nosijo mladi.

Vsebinske usmeritve za podporo reformam politik - Dialog mladih (Ključni ukrep 3)

Projekti dialoga mladih so lahko enostavna enodnevna srečanja na lokalni ravni ali pa kompleksne večdnevne mednarodne konference. Ključna je aktivna vloga in participacija mladih v vseh fazah projekta. Pomemben kazalnik pa je tudi število vključenih mladih v okviru projekta. Spodbuja se različne, tudi inovativne oblike aktivnosti, ki jih omogoča ta ključni ukrep, za dvigovanje participacije mladih v družbi. V okviru projektov dialoga mladih s političnimi odločevalci je pomembno, da so mladi pobudniki in v največji meri tudi izvajalci projektov, s katerimi odpirajo vprašanja pomembna za mlade in na njih, skupaj z odločevalci, tudi iščejo odgovore ter spremljajo uresničevanje dogovorjenega.

Pozornost bo še naprej posvečena vključevanju mladih z manj priložnostmi in mladih s posebnimi potrebami ter projektom, namenjenim spodbujanju strpnosti in preprečevanju nasilne radikalizacije ter sovražnega govora. Prav tako bo v vseh ukrepih poudarek na kakovostnem načrtovanju učnih učinkov ter podpori procesu refleksije učenja in beleženja pridobljenih kompetenc s pomočjo Youthpassa.

V okviru dialoga mladih spodbujamo projekte, ki potekajo v sodelovanju med občinami, lokalnimi mladinskimi sveti in lokalnimi mladinskimi organizacijami ter drugimi relevantnimi deležniki, z namenom razvoja lokalnih strategij na področju mladinskega dela ter spodbujanju učinkov programa na področje mladine in oblikovanja politik.

Udeleženci in izvajalci se v okviru projektov naučijo kako poteka in deluje upravljanje v javni sferi pri urejanju različnih javnopolitičnih področjih, lahko pridobijo pomembna znanja za izvajanje samostojnih iniciativ in idej, večajo svoj socialni kapital, spoznavajo strokovne pristope in rešitve pri soočanju z javnimi vprašanji itd. Vsi projekti v tem ključnem ukrepu pa morajo spodbujati temeljne koncepte in pristope na področju mladine in predvsem mladinskega dela kot so participacija mladih, aktivno državljanstvo, medvrstniško učenje, medkulturni dialog, spoštovanje različnosti, strpnost in inkluzijo (vključevanje) idr. Leta 2021 bo Slovenija ponovno predsedovala svetu EU in projekti, ki bodo namenjeni pripravi na to, bodo vse bolj pomembni in zaželeni.

Z ogledom te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.     V REDU       O piškotkih