Organizacije, ki se vključujejo v program Erasmus+: Mladi v akciji, se skozi čas razvijajo in spreminjajo. Z analizo v okviru raziskav RAY, ki je proučevala izgradnjo kapacitet v organizacijah, smo preverili pretekle in predvidene prihodnje spremembe v organizacijah ter spremembe, ki jih organizacije povezujejo s sodelovanjem v programu. Zaključki temeljijo na intervjujih z vodstvenim osebjem in predstavniki izbranih organizacij upravičenk programa Erasmus+: Mladi v akciji.

V raziskavo vključene organizacije so se o spremembah opredeljevale z vidikov preteklih sprememb, sprememb zaradi sodelovanja v programu Erasmus+: Mladi v akciji in želenih sprememb v prihodnjih petih letih.

Pretekle spremembe so se v raziskavi nanašale na spremembe v organizacijah v letih pred izvedbo raziskave. Organizacije so se v preteklem obdobju praviloma povečale. V glavnem povečanje merijo s številom zaposlenih in tudi članov. Spremembe pa so organizacije zaznavale tudi zaradi prilagajanja svojih aktivnosti in programa potrebam mladih, pri čemer večinoma ne gre za bistvene organizacijske spremembe. Kljub spremembam na področju programa in aktivnosti organizacije ohranjajo svoja poslanstva in vizije. Spremembe se dogajajo zlasti na ravni ciljev, saj se ti spreminjajo skladno s potrebami ciljne skupine, odvisni pa so tudi od potreb in razvoja organizacij. Ciljne skupine organizacij so povečini ostale enake, pri čemer nekateri poročajo, da so razširili svojo ciljno skupino, večinoma na osnovnošolsko mladino.

Delo v organizacijah se skuša profesionalizirati, saj tovrsten razvoj terjata povečan obseg dela in zahtevnost projektov. Zlasti mlajše v raziskavo vključene organizacije so v ustroj uvedle jasnejšo delitev dela. Povečan obseg dela v organizacijah je pomembno povezan z aktivnejšim sodelovanjem v programu Erasmus+: Mladi v akciji. Tudi druge omenjene predhodne spremembe v organizacijah pogosto nastopijo kot posledica sodelovanja v programu Erasmus+: Mladi v akciji. Program namreč z omogočanjem financiranja vpliva na večanje obsega aktivnosti, večanje organizacij samih in tudi na njihov profesionalni razvoj. Organizacije prepoznavajo tudi tendenco po racionalizaciji partnerstev glede na svoje interese in zmogljivosti. Preveliko število nekoristnih partnerstev organizacijam namreč predstavlja breme.

Nekatere organizacije, predvsem pa njihovi člani, ki so se udeležili mednarodnih aktivnosti, spremembe prepoznajo tudi v povezavi s specifično aktivnostjo (mednarodnim usposabljanjem). To povezujejo z izboljšanjem delovanja na mednarodni ravni, večjo samozavestjo in profesionalnostjo, kar lahko vpliva tudi na spremenjene cilje in strategije.

Organizacije nadalje ocenjujejo, da se je povečala njihova prepoznavnost. Številne dodajajo, da je to posledica razširjenega in bolj v potrebe mladih usmerjenega vsebinskega programa ter povečanega sodelovanja z organizacijami v lokalni skupnosti (npr. šole, vrtci, druge mladinske organizacije). Posebne pozornosti temu ne posvečajo, saj je to, kot pravijo, stvar naravnega razvoja.

V prihodnjih petih letih si večina v raziskavo vključenih organizacij namerava prizadevati za več finančnih sredstev za neposredno podporo njihovim aktivnostim in izvedbo programa. Organizacije si želijo doseči stalno in sistemsko urejeno financiranje, saj jih nestalna in projektna narava finančnih sredstev postavlja v negotov položaj. Povečanje obsega delovanja v prihodnjih letih zanje ni primarnega pomena, prednost namreč dajejo zagotavljanju stabilnosti zaposlitev, ki bi omogočale njihov nadaljnji razvoj.

V splošnem organizacije ne načrtujejo bistvenih sprememb glede aktivnosti, a dodajajo, da si želijo biti relevanten partner na področju mladih in ponujati vsebine, ki bodo mlade zanimale. To postaja velik izziv zlasti zaradi pogostih in čedalje hitrejših sprememb v potrebah ciljnih skupin.

Na področju svojih mrež in partnerstev si organizacije želijo vzpostavljati oziroma omogočati predvsem stabilna, a tudi smiselno geografsko porazdeljena partnerstva, ki prispevajo k njihovemu nadaljnjemu razvoju.

Uvajanje sprememb v organizacijah poteka na dva načina, ki se lahko tudi prepletata. Štiri od desetih v raziskavo vključenih organizacij so izpostavile uvajanje sprememb na podlagi zavednih odločitev. V splošnem organizacije zavedno uvajajo spremembe, ki so obravnavane višje. Pri tem izpostavljajo zavedno sledenje svojim ciljem, viziji in strategiji. Zlasti starejše organizacije s trdnejšo strukturo in ustrojem uvajajo spremembe zavedno. Šest od desetih organizacij pa je spremembe prepoznalo kot mešanico spontanih in zavednih odločitev. Pri tem izpostavljajo vlogo projektnega sodelovanja in vabil partnerskih organizacij pri spodbujanju sprememb. Mlajše organizacije kot dejavnik sprememb bolj izpostavljajo spontanost, kar utemeljujejo s sprotnim učenjem na mednarodnih usposabljanjih in predlogi članov oziroma prostovoljcev.