Organizacija Park Istra je s projektom prostovoljstva (Evropska solidarnostna enota) Solidarna Primorska želel okrepiti solidarnost med mladimi in lokalnim prebivalstvom – izvedli so kar 482 prostovoljskih akcij, s katerimi so želeli prispevati k trajnostnemu in vključujočemu razvoju podeželja Obalno-kraške regije, ki se sooča z opuščanjem vasi in zaraščanjem kmetijskih površin.
Kaj je bil glavni cilj projekta in komu je bil namenjen?
Glavni cilj projekta Solidarna Primorska je bil okrepiti solidarnost med mladimi in lokalnim prebivalstvom ter neposredno prispevati k trajnostnemu in vključujočemu razvoju podeželja Obalno-kraške regije, ki se sooča z opuščanjem vasi in zaraščanjem kmetijskih površin. Projekt je bil po eni strani namenjen lokalni skupnosti (ostarelim domačinom, ekološkim kmetom, ranljivim skupinam ter lokalnim nevladnim organizacijam in javnim zavodom), po drugi strani pa mladim mednarodnim prostovoljcem. Gostili smo 19 prostovoljcev iz 10 držav, s posebnim poudarkom na vključevanju mladih z manj priložnostmi (takih je bilo 15 izmed njih), ki so se soočali z različnimi zdravstvenimi, ekonomskimi ali socialnimi ovirami.
Katere aktivnosti, ki ste jih izvedli, so bile najbolj uspešne?
Kot izjemno uspešen in najbolj trajnosten del projekta se je izkazal naš vsakodnevni odziv na terenske potrebe, saj smo izvedli kar 482 lokalnih prostovoljskih akcij. Med najbolj odmevnimi specifičnimi iniciativami so bili:
- Povezovanje generacij: Projekt Obdarimo dedke in babice in akcija Šopek za babico, kjer smo povezali 33 šol in vrtcev ter obdarili več kot 3.600 starejših v domovih za ostarele po vsej Sloveniji.
- Okoljske in socialne akcije: Projekt Ambasadorji opraševalcev (izdelava hotelov za žuželke), organizacija poletnega tabora za romske otroke (v sodelovanju z Rotary klubom AL Koper) ter delovne akcije v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in območjih Nature 2000.
- Obnova infrastrukture: Nadaljevanje obnove Doma prostovoljstva in neposredna fizična pomoč pri lokalnih prebivalcih (priprava drv, čiščenje, selitve).
Ste v projektu pripravili kakšno orodje/priročnik/metodo, ki bi ga želeli deliti z drugimi organizacijami? Kje ga lahko najdejo?
Razvili in strukturirali smo lasten “hosting model” (model gostiteljstva), ki je prilagojen specifičnim potrebam mladih z manj priložnostmi. Model temelji na preventivi, zgodnjem zaznavanju stisk ter strukturiranem osebnem in skupinskem mentorstvu (predhodni klici preko Zooma, redni “sharing circles”, jutranji krogi hvaležnosti in uporaba orodij, kot sta ELD ter IKIGAI, za načrtovanje prihodnosti). Svoje metode dela in pristop k duševnemu zdravju smo neposredno delili z drugimi organizacijami na enotedenskem treningu Keep Calm za mladinske delavce, ki ga je Movit prepoznal kot najboljši trening v letu 2025.
Na kateri dosežek projekta ste najbolj ponosni?
Najbolj smo ponosni na globok in trajen osebnostni premik pri sodelujočih prostovoljcih. Za številne med njimi, zlasti tiste iz ranljivih skupin, je bilo delo in bivanje v Parku Istra prelomnica, ki jim je spremenila življenje, jih opolnomočila in pripravila na samostojne življenjske korake. V širšem kontekstu pa smo izjemno ponosni, da je bil Park Istra prav na podlagi teh prizadevanj v sklopu mednarodnega projekta Fliara uradno prepoznan kot primer dobre prakse trajnostnega razvoja podeželja v Evropi.
Lahko izpostavite primer spremembe pri udeležencih, organizaciji ali lokalnem okolju?
- Pri udeležencih: Vidno izboljšanje samopodobe in pridobitev praktičnih življenjskih veščin. Skozi multikulturno sodelovanje so presegli lastne ovire, izboljšali zaposljivost in utrdili vrednote aktivnega državljanstva.
- V lokalnem okolju: Lokalne NVO in javni zavodi (CSD, RKS, domovi za ostarele, šole …), ki jim pogosto primanjkuje kadra in sredstev, so z našo pomočjo lahko kakovostneje izvedli in razširili svoje programe. Prisotnost tujih prostovoljcev na podeželju je močno razširila obzorja in zmanjšala stereotipe med lokalnim prebivalstvom.
- Pri organizaciji: Prostovoljci so s svojo energijo in idejami postali ključni motor nenehnega napredka Parka Istra in širjenja vrednot solidarnosti.
Kaj je bil največji izziv, s katerim ste se srečali, in kako ste ga premagali?
Največji izziv je bil izrazit porast stisk pri udeležencih, predvsem na področju duševnega zdravja, kjer so se socialne in ekonomske ovire prepletale s čustvenimi krizami. Izziv smo premagali z uvedbo nadgrajene mentorirane podpore. Okrepili smo preventivo že v fazi pred odhodom v Slovenijo, prilagodili dnevni ritem in delovne obremenitve posameznikom ter zagotovili 24-urno dostopnost mentorjev, usposobljenih s področja psihoterapije. Redni “sharing” krogi in jutranji sestanki so nam omogočili, da smo stiske in konflikte pravočasno zaznali in reševali, še preden so se poglobili.
