Projekt prostovoljstva Zavoda za izobraževanje in kulturne dejavnosti Bob predstavljamo kot primer dobre prakse projekta, ki mlade podpira pri osamosvajanju, osebnem razvoju in aktivnem vključevanju v skupnost, tako da prostovoljci sami predlagajo, načrtjujejo in izvedejo aktivnosti. Pri tem jih podpirajo mentorji, vzpostavili pa so tudi interni protokol za vključevanje prostovoljcev.
Kaj je bil glavni cilj projekta in komu je bil namenjen?
Glavni cilj projekta je podpirati mlade pri njihovem osamosvajanju, osebnem razvoju in aktivnem vključevanju v skupnost. S projektom gradimo most med mladinskimi delavci in mladimi ter krepimo trajnostno delovanje organizacije. Poseben poudarek namenjamo mednarodnemu prostovoljstvu, medkulturnemu povezovanju ter ustvarjanju spodbudnega okolja, v katerem lahko mladi raziskujejo svoje interese, razvijajo kompetence in oblikujejo svojo osebno ter poklicno pot.
Katere aktivnosti so bile najbolj uspešne?
Posebej bi izpostavili aktivnosti, ki jih prostovoljci sami predlagajo, načrtujejo in izvedejo, saj jim omogočajo aktivno soustvarjanje programa in prevzemanje odgovornosti. Eden takšnih primerov je športna aktivnost, namenjena nebinarni skupnosti.
Kot dobro prakso vidimo tudi skupni dan v tednu, ko se srečajo zaposleni in prostovoljci, skupaj opravijo sestanke in si vzamejo čas za skupno kosilo. Takšna srečanja krepijo povezanost, sodelovanje in občutek pripadnosti organizaciji.
Pomembno je tudi ohranjanje vezi med nekdanjimi in aktualnimi prostovoljci, ki ostajajo povezani tudi prek digitalne platforme. Tako se skupnost ne zaključi z iztekom prostovoljske izkušnje, temveč se nadaljuje tudi pozneje.
Ali ste pripravili orodje, priročnik ali metodo, ki bi jo želeli deliti z drugimi organizacijami?
V organizaciji smo pripravili interni protokol za vključevanje prostovoljcev, ki vsebuje jasne smernice in pravila sodelovanja. Ker gre za interni dokument, ki vključuje tudi zaupne informacije, ga žal ne moremo deliti v celoti.
Lahko pa izpostavimo nekaj praks, ki so se pri našem delu izkazale za zelo učinkovite. Vsakemu novemu prostovoljcu omogočimo približno dva tedna uvajanja, v okviru katerega po vnaprej pripravljenem urniku spoznava različna področja dela, spremlja procese in sodeluje z opazovanjem, še preden samostojno prevzame naloge.
Pomembna praksa so tudi redna tedenska mentorska srečanja. Vsak prostovoljec ima svojega mentorja, s katerim se srečuje individualno, kar omogoča sprotno podporo, refleksijo izkušenj in osebni razvoj.
Na kateri dosežek projekta ste najbolj ponosni?
Ponosni smo predvsem na spremembe, ki jih prostovoljstvo prinese v življenja mladih. Mladi skozi izkušnjo razvijajo svojo identiteto, reflektirajo vrednote, ki jim želijo slediti, ter postopoma oblikujejo jasnejšo osebno in karierno pot.
Pomemben dosežek je tudi vključevanje mednarodne dimenzije v redne aktivnosti Zavoda Bob. S tem krepimo medkulturno zavest ter odpiramo prostor za obravnavo pomembnih vprašanj, povezanih s človekovimi pravicami, svoboščinami in njihovim uresničevanjem v vsakdanjem življenju.
Mednarodni prostovoljci so obenem zgled lokalnim mladim, saj jim s svojo izkušnjo približajo možnosti mednarodnih mobilnosti in jih spodbudijo, da tudi sami razmišljajo o podobnih priložnostih.
Lahko izpostavite primer spremembe pri udeležencih, organizaciji ali lokalnem okolju?
Na ravni posameznika opažamo, da lahko prostovoljska izkušnja pomembno vpliva na osebno in poklicno usmeritev mladih. Posameznik, ki se nam pridruži brez jasno zastavljenih ciljev ali konkretnih predstav o prihodnosti, lahko ob zaključku prostovoljstva razvije jasno karierno vizijo, oblikuje želje za življenje po koncu projekta in vzpostavi podporno socialno mrežo, ki mu pomaga tudi po vrnitvi v domače okolje.
Na ravni organizacije prostovoljci prinašajo svežo energijo, nove ideje za delo z mladimi in drugačne pristope, tudi na področju družbenih omrežij. Njihova prisotnost spodbuja zanimanje drugih mladih za naše programe. Vsako leto se nam pridružijo novi mladi, ki za Zavod Bob izvedo prav prek prostovoljcev, nekateri med njimi pa nato ostanejo vključeni v naše aktivnosti tudi dolgoročno.
V lokalnem okolju so posebej vidni učinki solidarnih in trajnostno naravnanih akcij. Eden takšnih primerov je izmenjevalnica oblačil oziroma naš krožni kotiček. Mednarodni prostovoljci pomembno prispevajo k njegovemu delovanju: skrbijo za urejenost prostora, spodbujajo lokalne prebivalce k uporabi ter pomagajo ohranjati prostor živ in dostopen skupnosti. Brez njihovega prispevka bi bilo delovanje izmenjevalnice bistveno težje.
Kateri je bil največji izziv in kako ste ga premagali?
Eden večjih izzivov se pojavi, ko prostovoljci, ki skupaj bivajo v stanovanju, ugotovijo, da se njihove navade, potrebe ali načini sobivanja med seboj ne ujemajo najbolje.
Takšne situacije rešujemo s skupnimi srečanji, vnaprej dogovorjenimi obiski v stanovanju in oblikovanjem jasnih skupnih dogovorov. Pri tem sta pomembni asertivna drža koordinatorice in mentoric ter njihova sposobnost, da prostovoljcem s svojim zgledom pokažejo, kako lahko nesoglasja rešujejo konstruktivno, brez dodatnega poglabljanja konflikta. Izzive sobivanja razumemo tudi kot priložnost za učenje komunikacije, postavljanja meja in medsebojnega spoštovanja.
Posebej bi izpostavili, da se učinki prostovoljstva ne končajo z zaključkom posamezne izkušnje. Prostovoljci ne pridobivajo le novih znanj in kompetenc, temveč soustvarjajo skupnost, v kateri ostajajo povezani tudi po koncu svojega sodelovanja. Hkrati s svojimi idejami in dejanji spreminjajo organizacijo ter lokalno okolje.
Lep primer tega je naša izmenjevalnica oblačil, ki jo prostovoljci pomagajo ohranjati živo in dostopno lokalni skupnosti. Prav takšni konkretni, vsakdanji prispevki pokažejo, kako lahko mednarodno prostovoljstvo preseže osebno izkušnjo in postane pomemben del trajnostnih sprememb v skupnosti.
