Projekt Alpski komas: mladi za kakovostno življenje predstavljamo kot primer dobre prakse programa Erasmus+: Mladina, ključni ukper 2 (manjša partnerstva). Po besedah organizacije Cipra so v projektu mladi iz različnih alpskih držav svoje izkušnje in potrebe pretvorili v konkretne zahteve, oblikovali skupne postulate, vadili javni nastop in jih predstavili pred Stalnim odborom Alpske konvencije. Projekt Alpski kompas je pokazal, da lahko mladi ob ustrezni podpori aktivno izrazijo svoje potrebe, zagovarjajo svoje interese in prispevajo k razpravi o tem, kaj pomeni kakovostno življenje ter kakšno prihodnost si želijo v Alpah.
Kaj je bil glavni cilj projekta in komu je bil namenjen?
S projektom Alpski kompas: mladi za kakovostno življenje v Alpah smo želeli raziskati, kaj mladim, starim od 16 do 30 let, pomeni kakovostno življenje v alpskem prostoru in katere so njihove ključne potrebe. Zanimalo nas je, ali se njihovo razumevanje kakovosti življenja razlikuje od že uveljavljenih kazalnikov ter kako lahko raziskovalne pristope prilagodimo tako, da bodo v ospredju tudi izkušnje in pogledi mladih.
Na podlagi intervjujev in primerjalne raziskave v Sloveniji, Nemčiji, Franciji in Lihtenštajnu smo želeli mladim omogočiti, da svoje potrebe prepoznajo, jih ubesedijo in samozavestno zagovarjajo pred odločevalci. Skozi celoten proces smo jih mentorirali ter spodbujali k aktivnemu državljanstvu in sodelovanju pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo prihodnost.
Projekt je bil primarno namenjen mladim, posredno pa tudi odločevalcem na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ki lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja v Alpah.
Katere aktivnosti, ki ste jih izvedli, so bile najbolj uspešne?
Vse aktivnosti projekta so bile med seboj povezane ter so se postopoma nadgrajevale in dopolnjevale. V spomin so se nam najbolj vtisnile izvedbe živih laboratorijev, pri katerih smo z uporabo interaktivnih pristopov mladim omogočili, da so izrazili svoja mnenja, izkušnje in potrebe ter skupaj razmišljali o tem, kaj jim pomeni kakovostno življenje v Alpah. Posebno vrednost procesu je dala raznolikost sodelujočih mladih, ki so prihajali iz različnih okolij ter s seboj prinašali različne poglede, izkušnje in potrebe. Prav ta raznolikost je omogočila bogato izmenjavo mnenj in pokazala, da kakovostno življenje različnim mladim pomeni različne stvari.
Pomemben del projekta je bil tudi celoten proces mentoriranja mladih, skozi katerega so svoje ugotovitve in potrebe oblikovali v konkretne postulate. Te so nato v času slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji predstavili odločevalcem na 78. zasedanju Stalnega odbora Alpske konvencije v Mariboru. Posebej smo ponosni na to, da so mladi ob ustrezni podpori samozavestno stopili v vlogo zagovornikov svojih interesov in svoje zahteve predstavili tudi na mednarodni ravni.
Pomemben rezultat projekta je tudi objava znanstvenega članka Quality of life among young people in the Alps: Identifying life quality indicators v Reviji za geografijo, pri katerem so sodelovali tudi mladi. S tem so svoje izkušnje in poglede prispevali ne le k javni razpravi in oblikovanju zahtev, temveč tudi k strokovnemu raziskovanju kakovosti življenja mladih v Alpah.
Ste v projektu pripravili kakšno orodje, priročnik ali metodo, ki bi jo želeli deliti z drugimi organizacijami? Kje jo lahko najdejo?
V okviru projekta smo pripravili raziskovalni dosje o kakovosti življenja mladih v Alpah, ki vključuje primerjalne rezultate intervjujev z mladimi in pregleda literature iz Slovenije, Nemčije, Francije in Lihtenštajna. V njem so predstavljeni tudi ključni dejavniki kakovosti življenja, izkušnje mladih ter ugotovitve, ki lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje ukrepov.
Pripravili smo tudi znanstveni članek Kakovost življenja mladih v Alpah: Opredelitev kazalnikov kakovosti življenja ter zbrali izkušnje in rezultate dela z mladimi. Organizacijam, ki želijo razvijati participativne pristope, lahko ti materiali pomagajo pri načrtovanju podobnih procesov in vključevanju mladih v odločanje.
Na kateri dosežek projekta ste najbolj ponosni?
Ponosni smo, da so mladi svoje izkušnje in potrebe pretvorili v konkretne zahteve ter jih predstavili odločevalcem na 78. zasedanju Stalnega odbora Alpske konvencije. Pomemben dosežek je tudi znanstveni članek, ki je nastal v sodelovanju z mladimi.
Projekt je povezal mlade in partnerje iz Slovenije, Nemčije, Francije in Lihtenštajna ter pokazal, da se mladi po Alpah soočajo s številnimi podobnimi izzivi. Najbolj pa smo ponosni na mlade, ki so pogumno spregovorili o svojih potrebah in stiskah ter ob ustrezni podpori prevzeli aktivno vlogo pri zagovarjanju svojih interesov in oblikovanju svoje prihodnosti.
Lahko izpostavite primer spremembe pri udeležencih, organizaciji ali lokalnem okolju?
V organizaciji: Projekt nam je omogočil boljše razumevanje potreb mladih, kar že vključujemo v nadaljnje delo.
Pri mladih: Mladi so spoznali pomen izražanja in zagovarjanja lastnih potreb ter prepoznali, kako pomemben je neposreden dialog z odločevalci.
V širšem okolju: Projekt je prispeval k večji prepoznavnosti potreb mladih v Alpah in jih pomagal pretvoriti v konkretne zahteve na področjih, kot so stanovanja, javni prevoz, zaposlovanje in varstvo narave.
Kaj je bil največji izziv, s katerim ste se srečali, in kako ste ga premagali?
Eden od izzivov je bilo mlade spodbuditi k dolgoročnemu in kontinuiranemu sodelovanju skozi vse aktivnosti projekta, saj so morali projekt usklajevati s šolskimi, študijskimi, delovnimi in drugimi obveznostmi. Pri tem so bili ključni mentorstvo, podpora in prilagajanje njihovim potrebam.
Pomemben izziv, pa tudi ena največjih vrednosti projekta, je bilo ustvariti varen prostor, v katerem so mladi iz različnih okolij lahko odkrito spregovorili o svojih potrebah, stiskah in ranljivosti. Kljub različnim izkušnjam so prepoznali številne skupne izzive, povezane s kakovostjo življenja, na katere sami pogosto nimajo neposrednega vpliva. S skupnim delom smo jim pomagali te izkušnje pretvoriti v konkretne zahteve in jih pripraviti, da jih samozavestno predstavijo odločevalcem.
