Tematske publikacije so lahko prijaviteljem v pomoč pri pripravi kakovostnih mednarodnih projektov, hkrati pa predstavljajo pomemben vsebinski prispevek na področju mednarodnega mladinskega dela pri nas.
Tematske publikacije so lahko prijaviteljem v pomoč pri pripravi kakovostnih mednarodnih projektov, hkrati pa predstavljajo pomemben vsebinski prispevek na področju mednarodnega mladinskega dela pri nas.
Prvi nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce, ki je sestavljen iz štirih poglavij. Prvo opredeljuje pojem kompetence, značilnosti kompetenčnih modelov za mladinske delavce in njihovo raznolikost v državah evropskega prostora. Drugo na podlagi pregleda obstoječih kompetenčnih modelov na evropski ravni ter dostopnih kompetenčnih modelov na nacionalnih, čezmejnih in projektnih ravneh razvršča in opisuje za mladinskega delavca najbolj relevantne kompetenčne modele. V tretjem je opisana vsebinska analiza, ki je bila izvedena na izbranih kompetenčnih modelih z namenom opredelitve kompetenčnih področij, kompetenc in njihovih opisov za nacionalni kompetenčni model, ki je opisan v četrtem poglavju.
Obravnavanje duševnega zdravja in dobrega počutja mladih omogoča vključevanje in raznolikost pri izvajanju evropskih programov na področju mladine. Predstavljamo povzetek analize stanja, potreb in podpornih mehanizmov za mladinske delavce in organizacije v mladinskem delu, ki sodelujejo v programih Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota.
Analiza je bila na nacionalni ravni izvedena za potrebe mednarodnega strateškega projekta Mental health in youth work (Duševno zdravje v mladinskem delu) nacionalnih agencij evropskih programov na področju mladine. Temelji na pregledu sekundarnih virov in empirični raziskavi med mladinskimi delavci organizacij upravičenk programov Erasmus+: Mladina (in Erasmus+: Mladi v akciji) ter Evropska solidarnostna enota pri slovenski nacionalni agenciji. V ospredju je vidik mladinskega dela in vpletenih posameznikov (mladinskih delavcev) ter organizacij, ki delujejo na področju mladinskega dela. Avtorici analize sta Lucija Dežan in Nina Arnuš.
Prva obsežnejša publikacijo o rezultatih raziskav, ki so preučevale učinke izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji.
Vmesna evalvacija izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji v Sloveniji je bila narejena v letu 2017 v sklopu vrednotenja izvajanja celotnega programa Erasmus+. Najpomembnejše izsledki raziskave so predstavljeni v Mladinfogramu “Kaj je pokazala vmesna evalvacija programa Erasmus+: Mladi v akciji?”.
Posodobljena različica publikacije je zastavljena kot razmišljanje o pogostih vprašanjih, s katerimi se srečujejo mladi ter mladinski delavci in voditelji v času od ideje do zaključka projekta mladinske izmenjave v okviru programa Erasmus+: Mladina. Razvrščena je v sklope, ki se povezujejo z obdobji projektnega dela, posebej pa so izpostavljeni koncepti, ki predstavljajo ključni okvir za mednarodno mladinsko delo v okviru izmenjav.
Priporočila, vsebovana v publikaciji, so namenjena vsem organizacijam, ki želijo v svoje projekte vpeljati dimenzijo vključevanja mladih z manj priložnostmi, izboljšati kakovost projektov ali odpreti svoje projekte tudi za mlade z manj priložnostmi in v njih vnesti koncepte vključevanja ter raznolikosti. Obenem želimo s priporočili spodbuditi vse organizacije, da so njihovi projekti vključujoči in odprti za različne skupine mladih, tudi če njihovega neposrednega fokusa ne predstavljajo skupine mladih z manj priložnostmi.
Namen priročnika je prijaviteljem in upravičencem programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota ponuditi gradivo za pomoč pri načrtovanju, spremljanju in beleženju učnih rezultatov. Priročnik bralca spodbuja k razmisleku o učnem procesu in učnih rezultatih v mednarodnih projektih, saj je ta komponenta ena od ključnih v obeh programih EU, ki jih upravljamo na Movitu. Hkrati želimo s priročnikom spodbuditi k razmišljanju o učenju kot o sestavnem delu mobilnosti, tako mobilnosti mladih kot mobilnosti osebja. Ravno pri slednjih je izjemno pomembno razvijati prakse ozaveščanja učenja in refleksije, saj so to tiste osebe, ki delajo z mladimi in nanje prenašajo svoje prakse, izkušnje in prepričanja.
V jedru z dokazi podprtega oblikovanja javnih politik in ukrepov je po¬znavanje značilnosti, akterjev, pravnih in organizacijskih okvirjev, rezultatov preteklih in tekočih projektov, analiz in podatkov ter ostalih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje oz. so del posameznih področij ali sistemov. Kje najdemo te informacije in druge podatke, ki jih potrebujemo za iz¬vajanje, vrednotenje in spreminjanje javnih politik? V kontekstu evrop¬skega sodelovanja na področju mladine imamo to prednost, da je na voljo spletna platforma Youth Wiki. Ta ponuja izčrpno zbirko informacij o nacionalnih mladinskih politikah 29 evropskih držav, ki so kategorizi¬rane v deset poglavij. Eno od njih je tudi področje mladinskega dela. Pričujoča publikacija je rezultat popisa stanja, načrtovanih reform in pobud mladinskega dela v Sloveniji, zaradi celovitosti in mednarodne primerljivosti pa predstavlja pomemben prispevek k poznavanju mladinskega dela tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru.
Zavod Movit je konec maja 2020 izdal publikacijo Značilnosti in učinki mladinskega dela: pregled relevantne znanstvene in strokovne literature, avtorjev prof. dr. Tomaža Deželana in asist. mag. Nine Vombergar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Izšla je v slovenščini in v angleščini (v prevodu Josha Roccia). Gre za dopolnjeno publikacijo izdano v 2019 pod naslovom Miti in resnice o mladinskem delu: učinki lokalnega mladinskega dela. Publikacija je pregled literature o tem, kaj je mladinsko delo in kateri so njegovi učinki. Mladinsko delo avtorja opredelita skozi njegove značilnosti, akterje, prostore, kjer se izvaja, cilje, ranljive skupine in kakovost. Nato identificirata vrsto učinkov mladinskega dela, ki jih kategorizirata v učinke na osebnostne lastnosti posameznika, učinke na profesionalne značilnosti posameznika, neposreden učinek na skupnost in učinek na gospodarsko okolje. Publikacija predstavlja dragocen vir podatkov in argumentov za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zagovorništvom mladinskega dela.
Zavod Movit je novembra 2019 izdal publikacijo Miti in resnice o mladinskem delu: učinki lokalnega mladinskega dela, avtorjev izr. prof. dr. Tomaža Deželana in asist. mag. Nine Vombergar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Publikacija je pregled literature o tem, kaj je mladinsko delo in kateri so njegovi učinki. Mladinsko delo avtorja opredelita skozi njegove značilnosti, akterje, prostore, kjer se izvaja, cilje, ranljive skupine in kakovost. Nato identificirata vrsto učinkov mladinskega dela, ki jih kategorizirata v učinke na osebnostne lastnosti posameznika, učinke na profesionalne značilnosti posameznika, neposreden učinek na skupnost in učinek na gospodarsko okolje.
Namen priročnika je podpreti prijavitelje in izvajalce projektov pri načrtovanju in zagotavljanju ustreznih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov projektov, ki se izvajajo v programih Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota. Pripravljen je tako, da bralca spodbudi k razmisleku o različnih dimenzijah učinkov, pri tem pa naj se ne pozabi na vizijo in poslanstvo organizacije ter že dosežene rezultate preteklih projektov oz. aktivnosti.
Mladinske delavke in delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo sredi krizne situacije, ki je posledica stiske mladega človeka, prostovoljca ali udeleženca v programih organizacije. »Kaj naj naredim? Kako se naj obnašam? Kako naj podprem mladega človeka in kako naj ob tem poskrbim tudi zase?« so vprašanja, ki si jih zastavljajo. Predlagati nekaj namigov, veliko navdiha in dosti možnosti za mreženje so bili nameni enodnevnega dogodka Labirint iz krize, ki smo ga organizirali 19. oktobra 2018. Želeli smo, da sadovi dogodka ostanejo trajni v pisni obliki in na voljo širši javnosti, zato smo pripravili zbornik, v katerem so združeni prispevki sodelujočih na dogodku in zaključki, ki so jih skupaj oblikovali udeleženci in udeleženke srečanja.
Publikacija temelji na rezultatih dveh dogodkov, in sicer mednarodnega foruma ME TOO – Conversations on social inclusion in mednarodnega seminarja Cross-sectoral cooperation as a key to inclusion, ki smo ju gostili v letu 2015 oz. 2017 v Ljubljani. Eden od zaključkov je bil, da medsektorsko sodelovanje zahteva veliko trdega dela, ki pa obrodi kakovostne projekte. S to publikacijo vam želimo olajšati korake do medsektorskega povezovanja z namenom vključevanja, predstaviti dobre prakse in vas korak za korakom voditi skozi proces.
Strategija zasleduje šest ciljev z namenom razvoja kakovostnega mladinskega dela v Evropi preko krepitve zmogljivosti. Za vsakega od ciljev strategija zastavlja nabor ukrepov, ki jih je potrebno izvesti.
V publikaciji smo opravili kratek sprehod po preteklosti od konca prve svetovne vojne naprej pa vse do leta 2013. V njej boste izvedeli nekaj malega o začetku slovenske skavtske organizacije leta 1922, toda tudi o tem, kako so bile mladinska združenja del instrumentarija v družbi za dosego političnih ciljev. Pa ne le v obdobju po letu 1945 – velike mladinske organizacije so igrale pomembno vlogo tudi v načrtih kralja Aleksandra pri »vzpostavljanju« jugoslovanske identitete. Seveda so popisane tudi vse levitve Zveze socialistične mladine, dana pa je tudi primerjava z organiziranostjo mladih v nekaterih drugih socialističnih državah. Tudi mladinske delovne akcije niso pozabljene. Največ pa je zapisanega o času okoli leta 1990. Takrat in leto kasneje so bili postavljeni okviri mladinskega sektorja, ki stojijo še danes. Vse skupaj pa je zabeljeno še z kakšnim osebnim pogledom avtorja, kajti tudi avtor ugotavlja, da smo – po rezultatih dosedanjega razvoja – posebnost.
Publikacijo je zastavljena kot razmišljanje o pogostih vprašanjih, s katerimi se srečujejo mladi ter mladinski delavci in voditelji v času od ideje do zaključka projekta mladinske izmenjave. Razvrščena je v sklope, ki se povezujejo z obdobji projektnega dela, posebej pa so izpostavljeni koncepti, ki predstavljajo ključni okvir za mednarodno mladinsko delo v okviru izmenjav.
Naziv Evropska prestolnica mladih podeljuje Evropski mladinski forum, krovna evropska mladinska struktura, ki jo sestavlja 100 nacionalnih mladinskih svetov in mednarodnih nevladnih organizacij. V publikaciji so predstavljene izkušnje 4 mest, ki so že bili nosilci naziva, in kako je moč povezati lokalno mladinsko politiko z evropsko.
Youthpass je orodje, s katerim lahko udeleženci programa Erasmus’+: Mladi v akciji opišejo, kaj so storili in pokažejo, kaj so se naučili. V publikaciji je podrobneje predstavljeno, kako se lahko Youthpass uporablja in kakšni so različne koraki, potrebni, da čim bolje izkoristite svoje priložnosti, ki jih ponuja program.
Youth work: Enhancing youth employability? (2011)
Vzlet evropske prostovoljne službe: namigi za pošiljajoče organizacije (2011)
EVS XXL: priročnik za koordinatorje evropske prostovoljne službe (2010)
Mentorji v projektih Evropske prostovoljne službe (2006)
Youth information as a base for youth participation (2010)
Evropske informacije in mladi (2007)
Prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine (2010)
Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela (2009)
Evropsko državljanstvo (2007)
Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje v programu Mladi v akciji (2009)
Neformalno učenje v kontekstu mladinskega dela (2007)
Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (2006)
Inštruktor: priročnik za inštruktorje v mladinskih pobudah (2010)
Samo za drzne: program Mladi v akciji in vključevanje mladih z manj priložnostmi (2009)
Dajmo mladim zagon: priročnik za izvajalce mladinskih pobud (2008)
Bodi prihodnost. Bodi Evropa. Dialog ob evropskem tednu mladih 2008 (2008)
Varnost in zaščita otrok in mladostnikov pri izvajanju mednarodnih projektov mladinskih izmenjav (2006)
Dajmo mladim zagon: mladinsko delo in pomen mladinske politike EU (2006)